Televizija IDEA v sklopu projekta Zdravje v naših rokah pripravlja konferenco, na kateri bodo razpravljali o prihodnosti slovenskega podeželja.

Kako lahko kmetijstvo postane bolj odporno, konkurenčno in pripravljeno na podnebne spremembe? 

Odgovore prinaša konferenca Zdravje v naših rokah, ki jo v sklopu projekta AgriNext - Kmetijstvo za prihodnje generacije pripravlja televizija IDEA.

Dogodek bo osvetlil ključne ukrepe Skupne kmetijske politike (SKP) in njihov vpliv na prihodnost slovenskega kmetijstva. Sodobne rešitve, kot so digitalizacija, precizno kmetijstvo, trajnostno upravljanje vodnih virov in ekosheme, odpirajo nove priložnosti za kmete in podjetnike v agroživilskem sektorju.

Televizija IDEA v sklopu projekta AgriNext - Kmetijstvo za prihodnje generacije pripravlja konferenco Zdravje v naših rokah, na kateri bodo letos v ospredju teme, kot so digitalizacija, inovacije in pametne rešitve za trajnostno kmetijstvo.

Konferenca bo v sredo, 5. marca 2025, v dvorani Duše Škof v murskosoboškem gradu.

Na konferenci bodo sodelovali predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, strokovnjaki ITC – Inovacijskega tehnološkega grozda Murska Sobota, predstavniki Krajinskega parka Goričko ter Skupine Panvita

Poseben poudarek bo namenjen priložnostim, ki jih prinaša nova Skupna kmetijska politika, ter izzivom, s katerimi se srečuje slovensko kmetijstvo.

Osrednja gostja dogodka bo Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo spregovorila o oblikovanju prihodnosti kmetijstva v okviru novega strateškega načrta.

Foto: Jure Banfi

Digitalizacija kot ključ do konkurenčnega in trajnostnega kmetijstva

Maša Kerstein z Direktorata za kmetijstvo bo na konferenci predstavila ključne usmeritve Strateškega načrta SKP 2023–2027 na področju digitalizacije, inovacij in trajnostnega prehoda v kmetijstvu. 

Poudarila bo, kako lahko digitalne rešitve zmanjšajo administrativne obremenitve kmetov, izboljšajo konkurenčnost in prispevajo k bolj trajnostnemu kmetovanju. Njeno predavanje bo ponudilo vpogled v praktične priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija za sodobno kmetijstvo.

Pametne tehnologije za bolj trajnostno pridelavo hrane

Saša Štraus bo na konferenci predstavila pametne in trajnostne rešitve za kmetijsko-živilski sektor. 

Spregovorila bo o uporabi digitalnih tehnologij, kot so IoT senzorji, droni in platforme za upravljanje kmetij, ki omogočajo boljšo sledljivost in učinkovitejšo pridelavo. Prav tako bo izpostavila inovacije za trajnostno oskrbo s hrano, vključno s kratkimi dobavnimi verigami, zmanjševanjem odpadne hrane in razvojem alternativnih beljakovin.

Kmetijstvo in narava z roko v roki: prihodnost območij Natura 2000

Andrej Smodič, direktor Krajinskega parka Goričko, bo na konferenci spregovoril o pomenu trajnostnega kmetijstva v območjih Natura 2000 ter izzivih in priložnostih pri ohranjanju prostora za prihodnje generacije

Poudaril bo, kako lahko kmetovanje sobiva z varstvom narave ter katere prakse omogočajo dolgoročno ravnovesje med pridelavo hrane in ohranjanjem biotske raznovrstnosti.

Foto: Jana Bohar

Mreženje, inovacije in rešitve za prihodnost kmetijstva

Konferenca bo poleg strokovnih predavanj ponudila tudi priložnost za odprto razpravo in mreženje

V neformalni debati z ministrico bo prostor za izmenjavo mnenj o ključnih izzivih in priložnostih v kmetijstvu, obiskovalci pa bodo lahko pridobili informacije o financiranju in podpori SKP 2023–2027 na posebnih informativnih točkah

Osrednja panelna razprava bo naslovila vprašanje, kako zagotoviti stabilno pridelavo hrane kljub podnebnim spremembam. 

Strokovnjaki in kmetje bodo predstavili inovativne rešitve, trajnostne sisteme namakanja ter možnosti financiranja za povečanje odpornosti kmetij. Razprava bo osvetlila tudi, kako lahko sinergija med tehnologijo in tradicionalnim znanjem oblikuje prihodnost slovenskega kmetijstva.

Prijavite se lahko tukaj. Udeležba je brezplačna. 

* Dogodek je del projekta Agrifuture Generations (Informiranje o Skupni kmetijski politiki 2023–2027).

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

Starejše novice