Eden najbogatejših Slovencev bo na ogromnem zemljišču v Prekmurju prideloval zelenjavo

V naselju Žitkovci v občini Dobrovnik je podjetje Skrinja BB Boštjana Bandlja od države oziroma sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, kupilo 22 hektarjev veliko zemljišče. Za nakup so odšteli 2,2 milijona evrov.

Boštjan Bandelj je sicer po oceni revije Manager četrti na seznamu najbogatejših Slovenec.

Na 16 hektarjev proizvodnih površin v obliki rastlinjakov bosta brata Boštjan in Matej Bandelj pridelovala sadje in zelenjavo.

Za projekt, ki ga načrtujejo v občini Dobrovnik, so se odločili, ker želijo v Sloveniji na inovativen način prispevati k dvigu samooskrbe s sadjem in zelenjavo. 

»Strokovna javnost že dlje časa opozarja na ta izziv, s katerim se navkljub ugodnim pogojem z dostopnostjo do geotermalne energije soočamo v Sloveniji. 

S tem namenom smo iskali primerno zemljišče in v javno dostopnih podatkih našli neuspel poizkus prodaje ustreznega zemljišča v letu 2022 v občini Dobrovnik,« so za Sobotainfo pojasnili v podjetju Skrinja BB in dodali, da je zemljišče, ki je imelo namembnost IK (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali) bilo kot tako primerno za njihove načrte.

»Na javni razpis smo se avgusta 2023 prijavili in bili pri tem uspešni.«

Kaj načrtujejo?

Na kupljenem zemljišču načrtujejo postavitev sodobnih rastlinjakov, ki bodo omogočali pridelavo pridelkov skozi vse leto.

»Pri načrtovanju celotne zasnove območja in postavitvi rastlinjakov bomo v slovenski prostor vnesli povsem nove koncepte in tehnologije, pri čemer bomo stremeli k čim manjšim vplivom na okolje. 

Zato v največji možni meri predvidevamo uporabo obnovljivih virov energije, racionalizirano porabo vode in uporabo deževnice.«

Za ogrevanje v glavnini načrtujejo uporabo geotermalne vode, s črpalnimi in povratnimi vrtinami, v kombinaciji s toplotnimi črpalkami za dogrevanje pozimi in hlajenje poleti.

»Del potrebne električne energije za delovanje proizvodnje bomo pridobivali iz sončne energije.«

Dvig samooskrbe

Kot pojasnjujejo, bo v steklenjakih sicer možno gojiti različne vrste sadja in zelenjave, kot je solata, špinača, rukola, paprika, paradižnik, kumare, jagode, bučke, kumare in tako naprej.

»Odločitev o obsegu lastne proizvodnje in izbranih vrstah zelenjave pa bomo predstavili še pred poletjem.«

Po njihovih zadnjih ocenah lahko na zemljišču razvijejo okoli 16 hektarjev proizvodnih površin v obliki rastlinjakov, kar je primerljivo s površino vseh že obstoječih in že delujočih steklenjakov v Sloveniji.

»Ocenjujemo, da bomo lahko s pridelavo na zemljišču v Prekmurju v relativno kratkem času na nacionalni ravni prispevali k dvigu samooskrbe pri več vrstah zelenjave za več deset odstotkov. 

V kolikšnem deležu se lahko samooskrba dvigne pri posamezni vrste zelenjave je seveda odvisno od števila različnih vrst pridelkov, ki bodo rastli znotraj cone in tako površine namenjene posamezni vrsti.«

Kdaj bo prišlo do realizacije projekta?

»Sama realizacija projekta in faze razvoja so odvisni tudi od dejavnikov, na katere nimamo vpliva. 

Zemljiškoknjižni lastnik zemljišč smo postali šele januarja 2024, zato smo trenutno še v fazi preverjanja možnosti za zagotavljanje komunalnih storitev in priključkov za lokacijo znotraj prve faze postopka sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta,« so povedali.

Vzgoja rastlin v steklenjakih izvira iz viktorijanskih časov. Steklenjaki in tehnologija, ki se v njih uporablja (sistemi za nadzor temperature, vlage in podobno), pa se v zadnjih desetletjih hitro tehnološko razvijajo.

Možnosti in rešitev je veliko ter so praviloma prilagojeni posamezni vrsti zelenjave ali sadja, ki se vzgaja, klimi, v katero je steklenjak umeščen, ter odločitvi o proizvodnji skozi celo leto ali ne. 

Pri izboru tehnoloških rešitev, ki bodo najprimernejše za našo klimo, sodelujemo s samostojnimi nizozemskimi svetovalci.

Glede na to, da v Dobrovniku deluje podjetje Ocean Orchids, v Renkovcih pa podjetje Paradajz smo jih povprašali ali se bodo zgledovali po tema podjetjema. 

»Pri nas sta v zadnjih dveh desetletji orali ledino podjetji Ocean Orchids in Paradajz s produktom Lušt. Zelo smo veseli, da sta podjetji uspešni v našem prostoru, njihovi produkti pa prepoznani kot kakovostni. 

Potenciala na področju visoko kakovostne in okoljsko vzdržne lokalne proizvodnje je še veliko, zato vstopamo na ta trg in smo zadovoljni, da imamo kakovostne lokalne pridelovalce, s katerimi lahko sodelujemo, si izmenjujemo izkušnje in nastopamo na trgu s skupnimi interesi razvoja branže.

Podjetji vidimo kot potencialna poslovna partnerja, ne pa kot konkurenco,« so odgovorili in dopolnili, da so k sodelovanju znotraj njihove cone povabili tudi že obstoječe proizvajalce s ciljem, »da čimprej zagotovimo proizvodnjo visokokakovostnega sadja in zelenjave, ki uspeva v rastlinjakih skozi celo leto.«

»Prepoznali smo priložnost za projekt, s katerim lahko dosežemo velike pozitivne učinke tako v občini kot regiji, z njim pa lahko pomagamo uresničiti tudi strateške usmeritve in interese nacionalne kmetijske politike, katere cilj je dvig samooskrbe. V naslednjih korakih bo veliko dela na razvoju lokacije in pripravi na lastno proizvodnjo. 

K sodelovanju znotraj cone pa bomo povabili tudi že obstoječe proizvajalce s ciljem, da čim prej zagotovimo proizvodnjo visokokakovostnega sadja in zelenjave, ki uspeva v rastlinjakih skozi celo leto za čim večje število vrst zelenjave,« je za Sobotainfo še dejal Matej Bandelj, svetovalec direktorja v podjetju Skrinja BB.