Someric Peter
Ti tudi ne razumeš, cogito, da nisem to rekel, da spidi ali windu sovraži Jude, temveč to, kaj se je zgodilo v standardizaciji slovenskega jezika. Makš Pleteršnik je hotel vgraditi prekmurske elemente v slovenski knjižni jezik, vendar drugi slovenski jezikoslovci šovinisti so bili. Škrabec je rekel to, da so vzhodne slovenske knjižne norme barbarizmi. Tisti razglas iz 1919 kaže to primitivnost kranjskih Slovencev, ki so tako agitirali Prekmurce, potem pa zabranili prekmurščino.
Andrej Karlin je bil na vizitaciji v Prekmurju in v Turnišču poslušal, kako govorijo prekmurski duhovniki. Nemudoma je ukazal prekmursko govoriti, ker Karlinu je bila prekmurščina enaka z madžarščino. Iz tega je sledilo to, da so neposredno prišle nove tujke v prekmurščino, ampak je prekmurščina nekoč oblikovala tujke.
Madžarščina ima tudi ogromno prevzetih tujk iz slovanskih jezikov. Tistih ne boš prepoznal, ker slovanska tujke tudi imajo posebno obliko v madžarščini.
Tako vi ste zelo primitivni, ko menite, da je normalno neposredno prevzete besede govoriti, dokler drugi krvavi pot potijo za normalni jezik. Seveda, jeziki morejo izposojati od drugih, ampak nekoč niso vsepoprek izposojali. Današnja doba je grozno uničevalna in vi pravite, da je to normalno.
Jezík je nej medicina (kak vídiš zdaj slovensko rejč píšem), za toga volo nej je moderni. Dosta ti bi pravo tísti profesor, ki me je návčo. Jezík je tűdi logični sistém (pá slovensko rejč píšem brezi formiranja), má svoj réd: v prekmürščini je t.i. depalatalizácija, míslim tou ne poznaš, ár takše rejči si pravo, štere nejso ustrezne prekmürskoj depalatalizáciji, kak zemljevid.
Leko, da spidi je stári, da pa nemre tou prajti, da samo v Soboti je svejt. "Prekmurski slovar" či glédaš, tam'š najšo míslim rejči, šterij tvoje naréčje ne pozna.
Jes samo tou právim, kak so sovrážili drűgi (kak slovenski jezikoslovci) naréčja, nej tí, ali spidi. Takšoga ne brodi prosim. Telkofart sam pravo, da jestejo drűgi govori med Mürov pa Rábov, tísti májo takše pa takše rejči.
Jezični fašizmuš je bio slovenski kniževni jezík. Nej prekmürščina. Píso sam ži, ka nej trbej problematizirati, da soused džaboko právi, jes pa jaboko. Eti dvej rejči leko gori vzémo standard. Jes sam štüdíro jezikoslovje, pa jestejo takši jezici, šteri etak so napísani. Etak jes píšem parkrat tűdi rejči "dostakrat, dostafart, bio, biu, büo" Tou najmre lejpo fárbo dá jezíki. Nej trbej dvomiti.
Tí práviš, da deca neščejo tou, pa tou. Da pa jes tűdi poznam drűga deca, štera tou zaníma. Tou pa je fejst nej ístino, da ne bi razmeli starij rejči (tiváriš je tűdi stára rejč). Či bi bíla posébna televizija v prekmürščini, s tístov ešče več leko délamo.
Na Grškom so probali nazáj postáviti arhaični jezík, pa nejso mogli. Záto ár med stárim grčkim i nouvim grčkim jezíkom so grozne razloke. Nej kak med stárov pa nouvov prekmürščinov.
Tí samo slovenski kniževni jezík glédaš, kak je tísti standardizíran. Vejpa tísti je nájslabša prilíka.
Zdaj je tűdi leko stvoriti prekmürski kniževni jezík, či nűcamo gnéšnja naréčja, stári jezík pa slovenski kniževni jezík. Slovenščino záto trbej, ár slovenski včíjo v šoulaj, etak nemremo lejko stvoriti neologizmov. Jes tak bi délo, či npr. íščem prekmürsko formo rejči manjšina: v toj rejči je pridejvnik manjši, šteri v prekmürščini ménši – nouva rejč pa ménšina.
Nűcamo naj stáre rejči s slovenskoga kniževnoga jezíka, štere je standard v 1960-ij, 70-ij letaj, ali pa v 19. stoletji nűco, npr. zemlovid (zemljevid).
Či bi bio prekmürski slűžbeni jezík, teda leko délamo jezični purizem: nazáj postáviti stáre rejči v žívi jezík. Grki so tou probali, da pa nejso mogli. V Izlandiji so meli srečo. Či gli, kak sam pravo, med stárim i nouvim prekmürskim jezíkom nega dosta razločnosti.
Či lidjé gúčajo zemljevid tou je prekmürska rejč? Nikak nej Windu! Zemlovid je záto bougši, ár nazáj dáva prekmürske glasovne lasnosti. Jabuka, pa džabuka rejsan nejsta sopomenki, nego razločni glás máta. Da pa drűgi jezícke nűcajo takšo formo.
Zvűn toga nej je baja, či nega tak v prekmürščini zemlovid, i zemljevid gúčajo, zemljevid ne boude prekmürska rejč etak. Ne vmejšaj etak, záto ár ne dobíš čístoga jezíka. Ár ali prekmürski jezík ščéš, ali pidžin, ali nika nej. Rejsan trbej nouve rejči stvoriti, záto je nej mogouče, da ne bi sposojali od drűgij, da pa trbej paziti na jezične lasnosti. Rejč ménšina nasledűje lasnost, ár ménši právijo na prekmürščini, nej pa manjši.
Ka pa je pravo cogito, jes sam tűdi pravo. Níšterni so mogli nazáj postáviti stári jezík, kak Židovje pa lidjé v Izlandiji, níšterni pa nej, kak Grki. Ali sam pravo zakoj. Či bi mogouči bio jezični purizem, tak tűj ne bi bio žmétni, ár samo stáre rejči trbej pá navčiti. Da pa, ár nejmamo mogoučnosti, nűcajmo tíste rejči, štere ešče itak leko razmijo, či gli ne gúčajo. Pa stvorimo nouve, telko kelko moramo.
Nej nej Windu, tou nikak nej je baja či pazimo na lasnosti jezíka. Ár je bíla dávnik osmanščina štera je vkűp mejšala arabska pa peržijske elemente, etak je bíla takši nesmiselni jezík.
Jezični fašizmuš je tou ka so délali na Horvatskom v časi horvatske fašistične držáve, da t.i. "vő so pucali" serbske elemente.
Ali kak je Kardoš Janoš stvoro "vendiški" jezík, da je dobesédno doli obráčo samo z vogrskoga, koulek je píso rejči, pa tou je délo osmanski jezík tűdi. Tístij rejči gvüšno nejso mogli nűcati stári govornícke tűdi. Katoličáni so sposojali od slovenskoga pa horvatskoga, da pa tak, da so tűdi pazili na lasnosti jezíka. Tíste rejči so bilé prouste i so mele dománjo formo.
Ka zdaj je, tou je negatívni vpliv medije i digitalizacije. Ár rejsan so vplivali tűji jezícke prekmürščino, da pa tűjke so dávnik govornícke i pisátelje fúrtoma formirali. Ka tí práviš je takšo, kak je bíla madjarizácija, pa bole negatívno.
Jes sam tűdi jezikoslovec, pa lagvo mi je (kak drűgim), gda vídim ka je gnes. Takšo je tou, či vkűp zrejžamo réteše, perece, kašo, klobás pa tou dámo jesti: pomíje.
Nikak nej je dobro Windu, ár dávnik, kak sam pravo, tak je prejkvzéla prekmürščina rejči, da jim je dála posébno formo. Gnes pa ne ide tak zavolo dinamične medije. Rávno takšo problemo májo drűgi jezici. Jes ne siljávam etoga jezíka, da pa ščém, da ga razmijo lidjé. Tak vídim, da gor1987 mené razmi.
Či tak ide, da samo brš prejk vzémo rejči npr. z angolskoga jezíka, brezi toga, da malo formiramo jij (kak stári so délali), teda naš jezík več ne bi bio naš, liki angolski jezík.
Žao, da drűgi ne vídijo, da med jezíki ka so práve razloke. Nej (samo) v rejčaj, liki v glasoslovji, palatalizaciji, itn. Nemre biti ístino pa, da prouste rejči nej je slobouno formirati tak, da njigvi pomen se ne škodí, ali stárij razumlívij rejči (kak tiváriš) nej je slobouno nűcati.
Drűgi lüdjé tou razmijo, drűgi nej, dobro. Ne krívim tebé, da ne razmejš, tou je tvo mnénje, da pa tou nemreš prajti, da je tou nesmiselno.
To je antisemitizem? Ti ne poznaš prekmurske zgodovine: naši dragi bratje iz Kranjske so poslali antisemitično in hungarofobno propagando, pa so rekli, da so prekmurščino Judje tvorili. Rekel sem kako je prevzela prekmurščina madžarske izposojenke: madžarske in nemške je boljše uporabljati, kot slovenske, ker samo neposredno izposoja prekmurščina nove besede in v teh besedah se ne uveljavi pravilo prekmurskega glasoslovja.
Leta 1919 so takšni "razglasi" so bili v Prekmurju od Slovencev: "Norčarija vogrski Židovov med Vogrskimi Slovenci... Jaz mislim, da je to človik ne pisao, z pekla je prišeo z roglami čelabrkati v Soboto k Židovom. Predragi Bratje Sobočanci, vragov pa li ne mete v Soboti!"
Torej jaz sem antisemit? Pisalo so razglas v prekmurščini, potem so pridigali o pravem slovenskem jeziku več deset let.
Meni ne pridigaj o pravi prekmurščini, ker večja sramota so tiste slovenske tujke, kot madžarske in nemške izposojenke, ki niso neposredno prevzete, ker besede "püngrad" ne govorijo tako, da "poumgrat," ker je to bavarska izposojenka.