Cvetka Rengeo

Cvetka Rengeo

V KLAS IN KRUH ŽIVLJENJA

Kot dobro seme v klas in kruh življenja
vse naokrog svoj glas si posejal,
zdaj vès čas širi se, vse više vzpenja,
se pod nebo, škrjanček, je pognal.
Srce pa nad človekom se ti sklanja,
ki je morda že kje na dnu pristal,
kjer s pesnikom že dolgo več ne sanja,
vse teže trga se od blatnih tal.
Pa saj ni res! Vem, vem, hudó je to,
ko zdaj bolniška postelja priklepa
te nase. A prijatelji vemó:
bolezen v boju s tabo, ne ti z njo,
prej ali slej omaga, vem: ti zlepa
ne popustiš... Da v srcu te tišči?
Preveč je v njem še pesmi. In to boli.
Ciril Zlobec