aladar prvi

Ali si ti torej tega, zelene, energije ne želiš? Brez strategije in ustreznega vira lahko za malo denarja računaš na malo muzike, za okolje in domorodce pa v primeru murskih elektrarn sploh ne gre, to je le mana za ljudstvo. Torej nehajmo se farbati!

Torej-jasno je, da je potrebno imeti pametno omrežje za možnost vključevanja in črpanja teh novih virov elektrike. To nama je obema jasno, ne vem zakaj moram to pojasnjevati, tudi Nemci to dejstvo že kaklkulirajo v svoje postavljene energetske cilje, brez tega dejstva obnovljivi viri ne morejo funkcionirati v širši energetski oskrbi. Kar se tiče šumov in jalove energije je to pač fizikalno dejstvo in tako se ekonomska cena oz. tržna cena posamezne vrste energije določa na podlagi več različnih dejavnikov na trgu.
Jedrske elektrarne
Seveda so sodobne jedrske elektrarne bistveno varnejše od tiate tipa Černobil in Fukošima, vseeno pa popolne varnosti ni. Sodobni pasivni varnostni sistemi, neprehodna oblika dna elelktrarne itn. so bistveno varnejši in pa seveda tudi dražji sistemi, ki pa niso obvezni standard, kar pomeni, da je lajho NEK2 tudi zelo pod nivojem obstoječih varnostnih možnosti. Jaz si jedrske elektrarne na dvorišču ne želim pa tudi sosedu je ne dovolim postaviti.

Tudi, ka se jutri zbudimo ni 100% verjetno. Nemška vlada se verjetno odloča na podlagi malo bole verjetnih raziskav kak je raziskava o upravičenosti TEŠ 6. Kar se tiče nabav konične energije je za to tu trg. Na tej trg bi šla tudi elektrika z murskih elektrarn. Saj za to se v celi zadevi gre: ustvariti nove energijske vire za trg! Potabi na lokalne koristi, interes je zgolj in edino tržiti elektriko višje kakovosti (konična elektrika) po čim višji ceni na trgi. That´s it! Vse ostalo je sprenevedanje o koristih ua podtalnico pa za kao ostala veselja domorodcof!

Študija Frauenhofer Inštituta, prosin lepo - kakši dokaz ali referenco bi še bilo potrebno predložiti, Stargate artefakte? http://www.ise.fraunhofer.de/de/veroeffentlichungen/veroeffentlichungen…

Zaenkrat pozabi na science-fiction, na fuzijo in poglej kakšne cilje namerava Nemčija doseči do l. 2050 - 100 % oskrbo z energijo iz obnovljivih virov - http://www.umweltbundesamt.de/uba-info-presse/2010/pd10-039_energieziel…
pa brez zmrdovanaja, to so uradni dokumenti in strategije ne neke banana klientelistične - žal kaodržave, temveč Nemčije.

Ko mo#nost nesreče denarno ovrednotiš dobiš realnejšo, bolj objektivno ceno celotne zgodbe. Zdaj pa si predstavljaj, da ovrednotiš ceno nesreče v Fukošimi - ne moreš trditi, da se nesreče vsepovsod dogajajo, ker so nesreče pri jederskih elektrarnah neprecenljive, še bolj pa so neprecenljive na Japonskem, kjer je cena zemljišč bistveno večja kot drugod. Seštej vse stroške nesreč po svetu in jih prištej celotni ceni postavitve, nato pa razdeli s proporcionalnimi deleđi posamezne naložbe. Zanemarjanje nesreč, celo pa nesreč tipa Černobil, Fukošima je zavajanje energetskega lobija, ki seveda išče nove naložbe zaradi ustvarjanja dobičkov in rasti. Brez natančnih opredelitev pomembnih spremenljivk, ni prave cene objekta in morebitnih izračunov rentabilnosti. Kdo od energetikov pa je že v ceno objekta vračunal ceno verjetne nesreče? Ali se nesreče katastrofalnih razsežnosti ne dogajajo in ne povzročajo katasrofalnih stroškov in izgub?
"Nemčija si je lani zagotovila za več kot 5,2 milijarde evrov posojil Evropske investicijske banke (EIB). Največji delež sredstev je bil usmerjen v raziskave in razvoj, pa tudi konkretne projekte na področju vetrne energije. Mala in srednje velika podjetja so prejela posojila EIB v vrednosti okoli 850 milijonov evrov.

Največje posojilo, 500 milijonov evrov, je EIB lani v Nemčiji odobrila projektu razvoja vetrne elektrarne EnBW Baltic 2 z 80 vetrnicami, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. "EIB je v Evropi že dalj časa ena najpomembnejših financerjev obnovljivih virov energije," je ob predstavitvi podatkov ta teden poudaril podpredsednik banke Wilhelm Molterer." -Finance http://oe.finance.si/8336728/Nemčija-sredstva-EIB-vlaga-v-vetrne-elektr…
Zakaj torej razvita Nemčija ne vlaga v jederske elektrarne?

Delo, 24.3.2013
Demokratizacija energetskega sektorja
Energetski sektor vztraja na uhojeni poti, pa četudi je danes zelo jasno, da je ta zgrešena.

V Sloveniji je v letih 2009 in 2010 potekala razprava o energetski prihodnosti države. Sprejeli naj bi nov nacionalni energetski program (NEP), vendar je razprava kmalu potihnila, strokovna ozadja in osnutki NEP so romali v predal, gradnjo TEŠ 6 so izsilili z vsemi mogočimi sredstvi, ključne stolčke v energetskem sektorju pa so razdelili po političnih linijah.

Pripravljavci poniklega NEP ugotavljajo, da je energetika danes na razvojni prelomnici. Slovenija je energetsko zelo intenzivna: v letu 2008 je bila energetska intenzivnost oziroma poraba energije na enoto proizvoda kar za 54 odstotkov višja od povprečja 27 članic EU. Povečuje se raba energije, zlasti električne; razklopa med rastjo gospodarstva in rastjo rabe energije še nismo dosegli. Trenutno približno tretjino električne energije proizvedemo iz premoga. Negativni vplivi kurjenja fosilnih goriv na zdravje ljudi postajajo vedno bolj očitni in (ne)posredno dokazljivi. Premog je tudi najbolj podnebju neprijazen energent in opozorila o nujnosti zmanjšanja izpustov CO2 zaradi podnebnih sprememb še nikoli niso bila tako jasna. Jedrska energija se je na globalni ravni namesto za odrešiteljico izkazala za nočno moro v obliki katastrofalnih nesreč. Mnenja o rabi jedrske energije se krešejo, a dejstvo je, da nihče ne more zagotoviti stoodstotne varnosti jedrskih elektrarn. Rešitve za odlaganje dolgoročno radioaktivnih odpadkov še ni. Kljub temu podaljšujejo življenjsko dobo NEK za 20 let, v pripravi pa je tudi gradnja drugega reaktorja. Vso nafto in plin uvozimo, na ceno pa nimamo vpliva; v Sloveniji smo leta 2011 uvozili 48 odstotkov potrebne energije, kar pomeni, da znatna sredstva odtekajo iz države. Prihodnje obete poslabšujejo spremembe na mednarodni ravni – pričakovana visoka cena energentov in pričakovana povečana uvozna odvisnost zaostrujeta vprašanje strateške oskrbe z energijo.

Namesto da bi odgovorili na orisane izzive energetskega sektorja, se recept najmočnejših akterjev glasi: potrebujemo več energije, zato bomo kurili še več premoga in uvažali več urana, nafte in plina. Energetski sektor vztraja na uhojeni poti, pa četudi je danes zelo jasno, da je ta zgrešena. Večina vse to tiho spremlja in dopušča, da nam peščica med seboj povezanih akterjev kroji sektor, od katerega je odvisna kakovost našega življenja. Trenutno država skrbi predvsem za to, da lahko zagotovi zadostne količine (električne) energije za velika podjetja. Zato se usmerja v gradnjo velikih objektov, kot sta TEŠ 6 ali NEK 2. O tem, kdo prevzema in plača okoljsko škodo, zdravstvene težave prebivalstva, tveganje nesreč in vse druge stroške, se ne govori na glas. Ti projekti se financirajo iz denarja državnih podjetij, posojil bank, ki se financirajo iz javnih sredstev, ter poroštev, ki jih daje država. Če bi država javna sredstva usmerila v takšen razvoj, v katerem bi si lahko sami zagotavljali elektriko in toploto iz lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije, bi koristi imel vsak od nas. Toda to igralcem v energetskem sektorju ni v interesu.

Energetska politika ni stvar, ki bi zanimala večino državljanov, vsaj dokler je iz vtičnice na voljo elektrika in cena na položnicah ne raste preveč. Vendar pa je energija osnova za naše življenje in delovanje celotne družbe. Energetski sektor skrbi za naše primerno toplo bivalno okolje, razsvetljavo, prehrano, komuniciranje, delovanje zabavne elektronike, mobilnost, možnost opravljanja dela. V Sloveniji smo s protesti pokazali, da se državljani vse bolj začenjamo zavedati naše aktivne vloge pri upravljanju družbe. Tako kot zahtevamo prenovo demokratičnega sistema in pravne države, bi morali zahtevati pomembne spremembe v energetskem sektorju. Odločiti se moramo, ali bomo svojo energetsko prihodnost prepustili velikim podjetjem, od katerih bomo popolnoma energetsko odvisni, ali pa bomo začeli z demokratizacijo energetskega sektorja in omogočanjem sprememb na mikroravni uveljavljanje koncepta decentralizirane proizvodnje energije.

Ravno zato potrebujemo drugačno vizijo. Trajnostna energetska politika mora temeljiti na viziji nizkoogljične družbe. Ključni strateški cilji takšne politike so varčna in učinkovita raba energije, širjenje rabe obnovljivih virov in prehod na pametna energetska omrežja. O vseh teh komponentah je treba razmišljati celostno in povezano, saj je vsaka integralni del celote. Infrastruktura in primerno bivalno okolje, kmetijstvo, transport, industrija, storitve – to je vseobsegajoč spekter dejavnosti in v vseh je treba začeti delovati za zmanjšanje rabe energije. Ta je v t. i. razvitih državah nekajkrat višja kot v državah v razvoju, kar moramo, že zaradi zgodovinske odgovornosti, spremeniti in uravnotežiti. Prvi pomemben ukrep bi zato moralo biti varčno in učinkovito ravnanje z energijo. To ne pomeni, da bomo zaradi tega znižali naš življenjski standard, ampak da bomo bolj racionalno trošili energijo. Vsak evro, vložen v energetsko učinkovitost, je večkrat povrnjen. Hkrati to pomeni zmanjšanje potrebe po novih dragih infrastrukturnih projektih za proizvodnjo energije, saj je porabimo manj.

Stavbe v Sloveniji so energetsko potratne. Glede na to, da za ogrevanje prostorov namenimo več kot 60 odstotkov celotne rabe energije v gospodinjstvih, imajo ukrepi z energetsko sanacijo stavb zelo velike učinke. Prav tako je treba zagotoviti ambiciozne standarde za nove stavbe, ki naj bodo »skoraj nič energijske«, pasivne ali pa s pozitivno energijsko bilanco. Investicije na tem področju bi pomenile zmanjšanje rabe energije, obenem pa bi spodbudile gradbeni sektor.

Pomemben segment so obnovljivi viri energije. Večinoma gre za majhne in razpršene kapacitete, katerih razširjenost je na področju električne energije pogojena s spremembami trenutnega omrežja za prenos in distribucijo. Decentralizacija proizvodnje energije pomeni, da si lahko vsak sam zagotavlja potrebno energijo. Pri ogrevanju je marsikatero gospodinjstvo že v takšni situaciji, pri električni energiji je trenutno še preveč ovir. Takšen koncept razvoja s seboj prinaša še eno komponento – ker dosedanji porabnik energije postane obenem proizvajalec, bi lahko ta proces poimenovali tudi pooblastitev in demokratizacija. Demokratizacija se dotika vseh segmentov življenja državljanov. S tem ko nekdo proizvaja energijo in ni več odvisen od ponudnika, ki mu vsiljuje svoje pogoje, dobi nadzor nad pomembno komponento lastnega življenja, obenem pa (bistveno) pomembnejšo vlogo v energetskem sistemu in tudi v energetsko-politični areni, kjer se sprejemajo odločitve. Številne lokalne skupnosti po svetu in tudi nekatere države dokazujejo, da je v energetskem sektorju možna drugačna pot. Čas je, da se tudi pri nas zavedemo, da nismo zgolj ovce, ki se pustijo ubogljivo voditi (energetskim) pastirjem, ti pa imajo v mislih bolj dobičke kot našo kakovost življenja, naše zdravje ali okolje.

Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj

Psiček Buldog brezsramno kaže metastaze svojega ega, ki v etičnosti dejanja samega na sebi pooseblja plenilsko naravo stanja v tej državi! Nagnusno je temu stanju duha privoščiti karkoli razen brce v rit. Bedno je tudi nakloniti mu željeno pozornost. Sic!

Najeta služba za komuniciranje z javnostmi Dravskih elektrarn budno spremlja vsak vaš odgovor, meri razpoloženje in temperaturo; po propadu projekta murskih elektrarn v osemdesetih prejšnjega stoletja so sedaj izbrali drugo strategijo za iste projekte - ljudi poskušajo prepričati, da gre sedaj v prvi vrtsti za ekološki projekt, ki bo dokončno rešil problem podtalnice ... in to s sistemom elektrarn. Bravo! Če to 1000x ponovijo, plačajo nerkaj politikov, ljudi, opinion makerjev bo narod, ki je tako ali tako ovca sama na sebi videl ta projekt v luči kot ga slika dobro plačana propagandna služba ... Vse to je vračunano v ceno projekta! Če smo v osemdesetih imeli kolega Smeja, ki je ostalim odprl oči so se sedaj oni - propagandna služba dravskih eleltrarn perverzno postavili na njegovo mesto in prodajajo ovcam strupene jagode ...
Kdo ima sedaj več denarja, pameti?
Ali lahko z denarjem res vse plačaš?
So res vse stvari na svetu kupljive, tudi zdrava pamet?
Vaša mogoče, moja ne!
Vsak pri sebi se naj vpraša kaj dobi in kaj izgubi pa bo takoj vse jasno za posameznika. Floskule o splošnem dobrem so krma za ljudstvo.