Drago Milič
Zaupnost je stvar pravilnika v podjetju, ki ga morajo spoštovati v si zaposleni. To je še vedno samo kos papirja in če ga ne spoštuješ ravno tako nima nobene teže. Koliko to vse skupaj velja pokaže zadovoljstvo ali nezadovoljstvo prizadetih. Moj zapis ni moraliziranje še manj pa pridiganje. Zanimalo me je samo, da se ni to slučajno zgodilo pri nas. Vse je možno. Na tržnici sva v tistem času delovala dva fotografa. Logično se mi zdi, da globoko prizadet človek najprej poskuša urediti zadevo osebno pri povzročitelju. Na primer s vprašanjem:"Kako ste to lahko storili"? Meni vsekakor ni vseeno če bi se kaj takega zgodilo pri nas. S konkurenco živimo v dobrih odnosih tako da mi ni vseeno niti za njih. Če vam je tako lažje pa povejmo. Če se je zgodilo pri nas naj to pove javno, če se pa ni, naj stori kar pač misli da je ok.
Dobra volja. Še vedno lahko prideš k nam. Ne reci, da se ne da storiti nič. Jaz pač takih stvari ne prebavim kar tako. Pokliči me na službeni telefon (Drago).
Če je znani fotograf s soboške tržnice mišljeno kot Foto Šimonka, potem lahko iz prve roke povem, da se NE ukvarjamo s takimi stvarmi (vsaj ne namenoma). Če bi kar tako delili naokoli fotografije kočljivih situacij, bi že zdavnaj morali zapreti vrata. Diskretnost je zaveza in obveza vsakega fotografa.
V dopisu je nekaj nejasnosti. Ali je to oče dobil po pošti, glede na to, da je bila koverta naslovljena na njega?. Mi od svojih strank namreč ne zahtevamo osebnih podatkov in jih ne pišemo na koverte.. Napiši kdo je bil ta fotograf. Če zadeva drži, potem ni nobenega zadržka za objavo imena fotografa. Če pa se je to zgodilo v našem podjetju, bi bilo lepo, da bi nam to povedala takoj, osebno..