Prikazani rezultati 1 - 50 od 84
  • vacalejg
    ruta Tej vacalejg njoj pa nikak ne paše.
  • vači/ovačik
    drugače Saj un ma svoje napake, ovačik pa je vrede človek.
  • vaga (-e)
    tehtnica Daj melo na vago pa mi povej kelko vaga.
  • vagati (-n)
    tehtati Kda san se narodo, san vago negi štiri kile.
  • valati (si) (-n)
    1. veljati, 2. odpovedati 1. Ta izkaznica več ne vala., 2. Ne da si valati, ka naj ide na pregled.
  • valda
    seveda Ja pa valda ka priden na lanparty.
  • vankiš (-i)
    vzglavnik Najbokši vankiši so s perja.
  • Vankišnica
    prevleka za vzglavnik vankišnica na vankiši more biti Ižakovci
  • varaš (-i)
    mesto Gnes je pa gužva v varaši.
  • varaški
    mestni Varaške uce morejo bite vrejd zete.
  • vaservaga
    vodna tehtnica (libela) Kama si dou vaservago? murska sobota
  • vasnica (-e)
    kraj Kurenti so odili po naši vasnicaj.
  • vciplavati
    cepiti deco so vciplavali proti nekšemi betegi Ižakovci
  • vdilđzek
    vzdolž Bejžo san vdilðek po vratnicaj.
  • vednako
    ravno, naprej idi vednako, pa te lejvo
  • vejpa/vej
    saj Odi notri, vejpa ne vidiš kak je mrzlo vöni./Vej te ge že dobin.
  • vekerca
    budilka ®e pa san prespal vekerco.
  • vekivečen
    večen Nočno nebo se njemi je zdelo vekivečno.
  • vezéč
    Listavec (verjetno križanec) z zelo zasukanim deblom. Pomen ni znan. Najüjše je, da moreš kakše vezéč razkalaté. Bakovci
  • vgašüvati (-an)
    ugašati Lampaš njemi je pomali vgašüvo.
  • vgesti (vgen)
    ugrizti (glej glagol: gesti) Mačka me je vgejla eti na roki.
  • vgojno
    zjutraj Vgojno idemo na morje.
  • vguniti (-n)
    uganiti Vguni, ge san bil.
  • vgunjavati (-an/-len
    ugibati Pri vislicah moreš črke pa besede vugibati.
  • viditi se (nekomi)
    dopasti se (nekomu) Ova kundrava se ti vidi, geli?
  • vijača
    smetišnica oz.manjša lopatka za pobiranje smeti

    uporabla se predvsem na ravenskem koncu
    Tou ka si pomela z vijačov zdravna vö nese m sobota
  • vilica
    ulica žvim na kroški vilici.
  • vilica
    ulica žvim na kroški vilici.
  • viršlin (-i)
    hrenovka Na pikniki smo geli pečene viršline.
  • vleteti
    ostro zaviti, navadno v ovinku Kda je naš Đouži ščeu vleteti, je v ðarek odleto.
  • vnüča
    krpa, ki se je v preteklosti uporabljala namesto nogavic; uporabljali so jo predvsem moški, ki so jo nosili v škornjih daj mi vnüčo s pečij, zaj so se ži posüšile!
  • vnuče
    nogavice že pa man raztrgane vnuče. kobilje
  • vnüče
    nogavice Nucan nauve vnüče. kobilje
  • ven Odi malo vö, ka te neka pokažen.
  • vö gučati (-in)
    izdati, prišepetavati Kda san bil pitani, so mi vö gučali.
  • vö metati (-čen)
    bruhati, vomitirati Nalijani prišo domov, te pa šal za kučo vö metat.
  • vö povedati (-n)
    izdati na skrivaj (informacijo) Mami se vö poven, pa te boš mejla.
  • vö se metati (-čen
    bahati se Ka se zaj s ten mobitelon vö mečešš
  • vö se pokazati (-ž
    izkazati se Ajde, zaj se vö pokaži.
  • vö se razmiti z neko
    poznavati, obvladovati nekaj Ti se kaj s toga vö razmišš
  • vö (si) zaprati
    izprati (si) Mati je gvant vö zaprala.
  • vö si zmišlavati
    izmišljevati si Ka si zaj nekše brezvezne štorije vö zmišlavlešš
  • vö si zmisliti (-n)
    izmisliti si Te plan san si ge vö zmislo.
  • vö skübsti (-en)
    (iz)puliti Zobar mi je skoro zaob vö skübno.
  • vö zopitati (-n)
    izprašati Policija ga je po nesreči vözopitala.
  • vogri
    madžari Prišli so vogri pa san jih nika nej razmo. Ižakovci
  • vogrin
    madzar
  • vöni
    zunaj Vöni me počakajta.
  • vonkeš
    vzglavnik moj vonkeš je redno nabasane z perđon
  • vöra (-e)
    ura Mi povejš kelko je vöra, ka je moja vöra v zaostankiš