Prikazani rezultati 1 - 50 od 88
  • bac
    žuželka bac se je v paučino zgrabo Ižakovci
  • baček (-i)
    figurica pri neki igri Pri šahi ma saki igralec 16 bačekof.
  • bači (-ji)
    stric Janči bači koula vlači, v Müro skoči, rit namoči. (ljudska)
  • bađzusi
    brki Moj dedek ma že vse sive badžuse. murska sobota
  • bagzivati se
    Riniti se ka se te kombi telko bagziva? murska sobota
  • bagzivati se
    imeti spolni odnos Bagzivala sta se na senijke. Bakovci
  • bajs
    bas bajs ma fajni glas Ižakovci
  • bajusi
    brki Mel je duge, čarne bajuse.
  • bajüsnati
    brkat Na placi san srečo bajüsnatoga Đoužija.
  • bak
    samec pri nekaterih živalih Keri od tej dvej zafcof je bak?
  • bakanči
    čevlji Obuj si bakanče. Ropoča
  • balav
    majava, šibka stvar ali oseba Kak si lejko tak balavi-še moja babica bi bokše napravila.
  • balavec
    Poreden majhen fantič. čakaj, ti ge že pokažen, ti balavec male. Bakovci
  • BĂĽđzolek
    starinski sod za gnojevko, ali sod za shranjevanje
  • banda (-e)
    1. tolpa, 2. godba 1. Nekša banda lopovof je napadnola turiste., 2. Kda se beltinška banda fküper dobij, te ima ka špilajo do kunca!
  • bankaš
    denarnica Z bankaša je zel jurja.
  • baog
    bog 1. "bogá za keco prijeti": Obnaša se, kak če bi bogá za keco prijo., 2. Pa ka si tao napravo? "Baog te nema rad!", 3. "baogi za hrbton": Un je doma tan negi baogi za hrbton., 4. "pitaj boga": Ne napiši vseh skrivnosti, ka pitaj boga što vse to preštej.
  • baokši, naj~
    boljši, naj~ Ge san bokši v fuzbali kak tij.
  • baota (-e)
    trgovina Z baote prnesi krüj pa mlejko.
  • bar
    1. vsaj, 2. vzpodbujanje sogovornika 1. Daj posodi mi bar petsto tolarof. ; 2. Bar idi ta pa jo pitaj, če de steof odla.
  • basate se
    jesti s prepolnimi usti Pa se bašeš, vejpa gnes se že telko pojo.
  • basta
    v frazi: Pa konec. Moreš me baugati pa basta!
  • bat (-i)
    debela palica, kol Gesi, besi, dol po vesi, prijdi k nan, gor na ram, ka ti z baton fejst po hrbti dan. (ljudska pesem)
  • bataš (-i)
    škorenj Obüj si bataše ka idemo na njivo.
  • batina
    močen udarec, tepež Zaslüžo si je batine, tak njemi pa trbej.
  • batrivni
    pogumen Pijanec je ponavadi bole batriven kak ovačik.
  • batrivno
    samozavestno, prepričljivo, odločno Obul san si gumijaste škornje, ka san lejko batrivno odo po zaledeneli cesti. Vučja Gomila 33
  • bauta
    trgovina Iden v bauto, ka küjpen vino. Murska Sobota
  • bečar
    korenjak Tvoj mali je pa pravi bečar - tvoj otrok je pravi korenjak Ljubljana
  • becek
    Kravji mladič naša krava je skotila maloga beceka
  • begati (-n)
    V frazah z velelnikom: iti vstran Daj begaj mi s tec, ka te ne vidin več!
  • bejli
    bel Bejli gvant se hitro zamaže.
  • bejžati (bežin)
    teči Saki vikend odin bejžat.
  • beteg
    1. bolan, 2. bolezen 1. Tak san beteg že dva dni, či bi tij znal.; 2. Nekši beteg ga ma, pa doktori ne vejo, ka je z njin.
  • betek (betežen)
    bolezen (bolan) te betek san od njega dobo, zaj san pa tak betežen Ižakovci
  • betežen
    bolan Naša mala je že cejli den nekša betežna.
  • betonejrati
    močno popivati Of se je palik tak vlejo ka je celo noc betonejro. murska sobota
  • biciklin
    kolo Zemi biciklin pa ideva na Kamešnico.
  • bilica (-e)
    jajce Z baote prnesi deset bilic.
  • bilica
    jajce gnes mo đo bilice.
  • bilica
    jajce GoriÄŤko
  • bilje
    olupek na koruzi, ličkali smo koruzo, lujpali smo kukarco, na konci so bilij velki kupi bilja po šterij smo deca skakali. Ižakovci
  • bilo kaj
    kar koli če boš bilo kaj nüco, znaš ge me najdeš.
  • birka (-e)
    ovca Inda smo meli birke na pašniki.
  • bisneti
    noreti, divjati te kda ges orjen bisnen
  • biti
    biti (glej opombe) Boj pameten, pa enjaj kaditi.
  • biti (se)
    tepsti Deca se radi bijejo.
  • biti si dober z nekin
    imeti prijateljski odnos do nekoga Vse je pozableno, tak ka sva si dale dobriva.
  • blanja, lata
    deska Zemi ovo blanjo pa jo gor po stubaj nesi.
  • blatnjača
    iz blata zgrajena hiša Kakšo staro blatnjačo majo!