V Lendavi so naredili prvi korak k temu, da bodo začeli porabljati sredstva, ki so jih pridobili za izgradnjo nogometne akademije. Vrednost celotnega projekta se giblje okrog šestih milijonov.

Lendava bo v prihodnosti dobila nogometno akademijo, kjer naj bi se nogometno izobraževali bodoči nogometaši. Prvi korak k temu je bil storjen pred dnevi, ko so v Mestni hiši v Lendavi podpisali pogodbo o podelitvi brezplačne stavbne pravice Nogometnemu društvu Lendava 1903.

Podeljena je bila stavbna pravica, ki se nanaša na površino v izmeri 6.200 kvadratnih metrov, ki sedaj ni urejena. Gre za zemljišče na lokaciji za Dvojezično srednjo šolo v Lendavi.

Po dvajsetih letih nazaj v last občini

Lendavska občina  je brezplačno stavbno pravico podelila za dobo dvajsetih let, po preteku te dobe, pa bo vsa infrastruktura brezplačno prešla v last Občine Lendava. 

"Priprava dokumentacije za začetek gradnje predstavlja korak v smeri zagotavljanja možnosti za rekreacijo v okolici srednje šole, kjer bo v prihodnosti urejeno še odbojkarsko igrišče ter naprave za fitnes na prostem," so zapisali na uradni strani lendavske občine.

Za začetek dve manjši igrišči z umetno travo

Pogodbo sta podpisala Végh Gábor, zakoniti zastopnik Nogometnega društva Lendava 1903 in župan Anton Balažek. Gábor je ob podpisu dejal, da je zelo zadovoljen z odzivnostjo lendavske občine in dodal, da že pripravljajo vse potrebno za začetek gradnje dveh manjših nogometnih igrišč z umetno travo. 

"Gradnja se bo začela takoj, ko bo urejena vsa dokumentacija in bo to dopuščalo tudi vreme. Obe igrišči bosta imeli umetno travo, kar je izrazito pomembno, saj je temeljni namen igrišč zagotavljanje ustreznih pogojev za treninge večjemu številu in več kategorijam nogometašev, naravna trava bi bila namreč hitro uničena pri takšni frekvenci treningov," še pišejo na lendavski občini.

Proračun izgradnje igrišč še ni točno določen, Végh pa je ob tem zatrdil, da iščejo najbolj racionalne rešitve.

Projekt vreden približno šest milijonov

Spomnimo, da bodo v Lendavi dobili sodobno nogometno akademijo, za katero je madžarska vlada že konec leta 2016 nakazala dva milijona evrov Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti. Zaradi lažje izvedljivosti projekta ter zagotavljanja strokovnosti na športnem področju so bila sredstva prenakazana na posebni račun nogometnega kluba Nafta 1903.

Toda v Lendavi so hitro uvideli, da ta vsota ne bo zadostovala za dokončanje celotnega projekta, zato je madžarska vlada za sodobno nogometno akademijo namenila dodatne štiri milijone evrov.

Kot kaže, se bodo prva dela v Lendavi po več kot letu dni končno lahko začela.

S spleta

Komentarji (21)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Mura - kaj vam Lendava dela !!!!!!!!!!!!!!

Mura je večna (nepreverjen)

PIjandura ne bluzi, koga pa briga ka majo tej turbaši.

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Ti si zaradi teh " turbašov " - kot jim praviš - že vse penavi !

In reply to by Mura je večna (nepreverjen)

kodiak (nepreverjen)

Lendava v ligo prvakov.

Mura je večna (nepreverjen)

Seveda Lendava v ligo prvakov Lendavske občine,

In reply to by kodiak (nepreverjen)

DUGI (nepreverjen)

pranje mozga in denarja

losh (nepreverjen)

Akademija za 3. ligo!

Landini

"Naredite mi to deželo spet ...."

Zavedni (nepreverjen)

Ko z orožjem ne gre ide z penejzi,, Orbana ne briga- lačni madžarski državljani.

Do dunave nega enoga pravoga madžarab samo tiste ki so zatajili slovenstvo.

In reply to by Landini

Enako (nepreverjen)

EU ?

In reply to by Zavedni (nepreverjen)

Roza cvet7 (nepreverjen)

To deželo je že sam Bog ustvaril za ...

tonag (nepreverjen)

umetna trava katasrofa.. rajsi bi naredli naravno igrišče ki bi blo ogrevano.

sijo1972 (nepreverjen)

Gremo danes vsi navijat za Muro na tekmo v Monoštri ob 20.00 uri.

Roza cvet7 (nepreverjen)

Ej, ZAVEDNI, malo preveč si začinil svoj komentar! Kje je pa več lačnih, kot v Sloveniji? S tem, da tisti, ki so lačni zaradi svojega pomanjkanja, to večinoma skrivajo. Tisti, kateri pa imajo že prepolno r.t vsega, pa izsiljujejo svojo, od kraje obubožano deželo na ulici in so "lačni" bolj od dachauskih taboriščnikov. Sama faušija rojeva vaše negativne komentarje! Če se je Lendava odločila za nogometno akademijo, se je Sobota, na čelu s svojimi veljaki, odločila za rekreativni center, v katerega bo možen vstop skozi nekakšna "pomurska vrata". Oba projekta sta finančno skorajda izenačena, kar pomeni da ima, oziroma je imela tudi Sobota možnost podpreti svojo nogometno velesilo. Kaj malega pa bi še primaknila gospodarsko dobro stoječa država, ki se na veliko hvali s sila uspešno gospodarsko rastjo. Čemu pa tega zainteresirani in ZAVEDNI ne izkoristite???

Zavedni (nepreverjen)

Resnica boli???
Dobro se ve kdo podpira akedamijo.
Da trenirajo ljudje, ki ne vedo slovensko...itd..itd
Da se vodi mlade na madžarsko, kjer se lažje...
V raznih sokolih so kovali svoj nacionalni kader- ???

Je to poglavitni cilj.???

Zavedni (nepreverjen)

Madžarizacija v nekdanji Ogrski
V Novem Sadu je izšla lansko leto doku-
mentirana razprava privatnega docenta beo-
grajske univerze dr. Dimitrija Kriloviča »Po-
madarivanje u bivšoj Ugarskoj«.
V tej knjigi razpravlja pisec predvsem o
predvojni madjarski prosvetni politiki. Zato
je ta publikacija važen in temeljit doprinos
k zgodovini jugoslovanskega šolstva.
V svoji študiji upošteva pisec sicer samo
Vojvodino, a iz razprave se da sklepati tudi
o predvojnem šolskem položaju v našem
Prekmurju. Prav bi bilo, da bi tudi mi Sloven-
ci imeli obdelano to stran zgodovine našega
šolstva bodisi v bivši Avstro­Ogrski, kakor
tudi v sedanji Avstriji in Italiji.
Prav tako kot Nemci v Avstriji, so bili
tudi Madjari na Ogrskem v razmerju z osta-
limi narodnostmi v manjšini. Zato pa so na
vse mogoče načine poskušali pomadžariti na-
rodne »manjšine«. V koliko se jim je to po-
srečilo, vsaj na papirju in v statistiki, kažejo
sledeče številke. Leta 1787. so našteli na
2,322.000 Madžarov, 5,681.000 pripadnikov ne-
madžarskih narodov. Isto razmerje, 30% pro-
ti 70%, se je ugotovilo še leta 1809., ko so
našteli okrog 3 milijone Madžarov in 7 mili-
jonov Nemadžarov. — Pri štetju 1869. pa so
Madžari upoštevali le vero, ne pa narodnosti
in materinskega jezika. Leta 1900. so se čutili
dovolj močne, da pridejo zopet tudi z narod-
nostjo na dan. Rezultat ljudskega štetja je
izkazal 8,92 milijona Madžarov (t. j . 51,4%)
in le 8,100.000 (t. j . 48,6%) Nemadžarov. Le-
ta 1910. se je razmerje še bolj izboljšalo v
prid Madžarov z 9,944.628 (54,5%) pripadniki
vladajočega naroda in 8,319.905 (45,5%) pri-
padniki »manjšin«.
Madžari pa se niso zadovoljevali le s po-
tvarjanjem ljudskega štetja, temveč so sku­
šali tudi v resnici pomadžariti nemadžarskenarode. Danes pa vpijejo v svoji revizioni-
stični propagandi, da se pred vojno na Ma-
džarskem ni godila manjšinam nikaka kri-
vica. V neki vlogi madžarske vlade na Dru­
štvo narodov pišejo sledeče: »Do izpremembe
suverenitete je imela srbska'narodna manj­
šina pravico, da ustanavlja osnovne in višje
šole kolikor jih je hotela, da določa učni na­
črt v lastnem delokrogu in da zaposli učitelje
v sorazmerju svojih potreb in proračunske
možnosti celo brez predhodnega odobrenja
madžarske politične oblasti. Take so bile pra-
vice, ki jih je napadani in obtoževani ma-
džarski režim priznaval do konca svetovne
vojne srbski manjšini, četudi ni takrat niti
eden mednarodni dogovor nalagal kake ob-
veze za liberalno šolsko politiko zasnovano
na spoštovanju, toleranci in človečanskem
pravu.«
Še leta 1914. pa je Artur Benis napisal
v reviji »Magvar Poedagogia«, da so se vse
ogrske vlade zavedale, da šola nima samo
cilja širjenja kulture, temveč tudi širjenje
madžarskega duha in jezika med manjšinami.
Isto je priznalo službeno glasilo ministrstva
prosvete »Neptanitok Lapja«, ki je pisalo, da
je cilj Aponijevega šolskega zakona »poleg
temeljitega učenja madžarskega jezika tudi
pomadžarjenje na miren način«.
Ta svoj cilj so utemeljevali na enak na­
čin, kot utemeljujejo danes svojo raznarodo-
valno šolsko politiko oni, ki vsiljujejo delu
našega naroda svojo dvatisočletno kulturo.
»Pester Loyd« je napisal: »Srbi in Romuni ne
bi utrpeli nobene škode, če bi se iz svoje
nižje kulture pretopili v višji kulturni organi-
zem,^ da bi torej zamenjali svojo kulturo za
madžarsko.« — Pravi vzrok pa je izdal po-
slanec Bela Griinwald(!) v članku objavljenem
v istem listu, namreč, da se Madžari morajo
posluževati asimilacije, če hočejo živeti. Ma-
džarizacija je najvišja naloga šole. Osnovna
šola jo mora izvrševati, kakor jo že izvršuje
srednja, ki je kot velik stroj: na eni strani
vstopa na stotine slovaške dece — na drugi
strani izležejo otroci kot popolni Madžari.
Le tako je bilo mogoče, da je poleg »či-
stokrvnega« Madžara Griinwalda nosila ne-
madžarska imena tudi večina uradnikov, če-
tudi je bilo leta 1900. med uradništvom le
7,64% nemadžarov. Leta 1902. je ugotovilo
že omenjeno glasilo prosvetnega ministrstva
»Neptanitok Lapja«, da je med državnim uči-
teljstvom 61,8% takih, ki nosijo tuje priimke
in nato pristavlja: »Vsi ti učitelji bi mogli
dobiti mesta v Berlinu, Pragi, v Bukarešti,
kakor tudi v Beogradu ali Moskvi, ne da bi
s svojim imenom disharmonirali v novi oko-
lici. Ta stvar je tako žalostna, da ni potrebno
o njej obširneje razpravljati.« — Seveda je
bilo ustanovljeno posebno društvo za madža-
rizacijo imen. Kot izgleda, pa društvo ni do-
seglo povsem svojega namena. Še nedavno
smo čitali v dnevnem časopisju, da je debre-
cinska velikožupanska zbornica sprejela
sklep, da se madžarizacija imen izvede do
konca. Zadevna resolucija pravi med drugim:
»V zadnjih dveh letih je bilo pomadžarjeno
170.000 imen, ali to ne zadostuje, kajti nema-
džarskih imen je še 2,200.000. Inozemstvo si-
cer obsoja to početje, ali nam ne preostaja
drugega, ako hočemo z vsem poudarkom de-
lovati za vrnitev odtrganih delov domovine.«
V budimpeštanski zbornici pa je posla-
nec Maday vložil predlog, da se madžarizacija
imen uzakoni.
Prave trdnjave srbstva v Vojvodini so
bile pravoslavne verske šole. Tega so se
Madžari v polni meri zavedali, zato je njihov
boj veljal predvsem tem šolam, hoteč jih na-
domestiti z občinskimi oziroma državnimi, ki
so služile pomadžarjevanju.
V zatiranju verskega šolstva se je ma-
džarska vlada opirala na § 15. zakona iz le-
ta 1868., ki pravi, da oblast po

UrediOdgovori

Zavedni (nepreverjen)

Madžarizacija v nekdanji Ogrski
V Novem Sadu je izšla lansko leto doku-
mentirana razprava privatnega docenta beo-
grajske univerze dr. Dimitrija Kriloviča »Po-
madarivanje u bivšoj Ugarskoj«.
V tej knjigi razpravlja pisec predvsem o
predvojni madjarski prosvetni politiki. Zato
je ta publikacija važen in temeljit doprinos
k zgodovini jugoslovanskega šolstva.
V svoji študiji upošteva pisec sicer samo
Vojvodino, a iz razprave se da sklepati tudi
o predvojnem šolskem položaju v našem
Prekmurju. Prav bi bilo, da bi tudi mi Sloven-
ci imeli obdelano to stran zgodovine našega
šolstva bodisi v bivši Avstro­Ogrski, kakor
tudi v sedanji Avstriji in Italiji.
Prav tako kot Nemci v Avstriji, so bili
tudi Madjari na Ogrskem v razmerju z osta-
limi narodnostmi v manjšini. Zato pa so na
vse mogoče načine poskušali pomadžariti na-
rodne »manjšine«. V koliko se jim je to po-
srečilo, vsaj na papirju in v statistiki, kažejo
sledeče številke. Leta 1787. so našteli na
2,322.000 Madžarov, 5,681.000 pripadnikov ne-
madžarskih narodov. Isto razmerje, 30% pro-
ti 70%, se je ugotovilo še leta 1809., ko so
našteli okrog 3 milijone Madžarov in 7 mili-
jonov Nemadžarov. — Pri štetju 1869. pa so
Madžari upoštevali le vero, ne pa narodnosti
in materinskega jezika. Leta 1900. so se čutili
dovolj močne, da pridejo zopet tudi z narod-
nostjo na dan. Rezultat ljudskega štetja je
izkazal 8,92 milijona Madžarov (t. j . 51,4%)
in le 8,100.000 (t. j . 48,6%) Nemadžarov. Le-
ta 1910. se je razmerje še bolj izboljšalo v
prid Madžarov z 9,944.628 (54,5%) pripadniki
vladajočega naroda in 8,319.905 (45,5%) pri-
padniki »manjšin«.
Madžari pa se niso zadovoljevali le s po-
tvarjanjem ljudskega štetja, temveč so sku­
šali tudi v resnici pomadžariti nemadžarskenarode. Danes pa vpijejo v svoji revizioni-
stični propagandi, da se pred vojno na Ma-
džarskem ni godila manjšinam nikaka kri-
vica. V neki vlogi madžarske vlade na Dru­
štvo narodov pišejo sledeče: »Do izpremembe
suverenitete je imela srbska'narodna manj­
šina pravico, da ustanavlja osnovne in višje
šole kolikor jih je hotela, da določa učni na­
črt v lastnem delokrogu in da zaposli učitelje
v sorazmerju svojih potreb in proračunske
možnosti celo brez predhodnega odobrenja
madžarske politične oblasti. Take so bile pra-
vice, ki jih je napadani in obtoževani ma-
džarski režim priznaval do konca svetovne
vojne srbski manjšini, četudi ni takrat niti
eden mednarodni dogovor nalagal kake ob-
veze za liberalno šolsko politiko zasnovano
na spoštovanju, toleranci in človečanskem
pravu.«
Še leta 1914. pa je Artur Benis napisal
v reviji »Magvar Poedagogia«, da so se vse
ogrske vlade zavedale, da šola nima samo
cilja širjenja kulture, temveč tudi širjenje
madžarskega duha in jezika med manjšinami.
Isto je priznalo službeno glasilo ministrstva
prosvete »Neptanitok Lapja«, ki je pisalo, da
je cilj Aponijevega šolskega zakona »poleg
temeljitega učenja madžarskega jezika tudi
pomadžarjenje na miren način«.
Ta svoj cilj so utemeljevali na enak na­
čin, kot utemeljujejo danes svojo raznarodo-
valno šolsko politiko oni, ki vsiljujejo delu
našega naroda svojo dvatisočletno kulturo.
»Pester Loyd« je napisal: »Srbi in Romuni ne
bi utrpeli nobene škode, če bi se iz svoje
nižje kulture pretopili v višji kulturni organi-
zem,^ da bi torej zamenjali svojo kulturo za
madžarsko.« — Pravi vzrok pa je izdal po-
slanec Bela Griinwald(!) v članku objavljenem
v istem listu, namreč, da se Madžari morajo
posluževati asimilacije, če hočejo živeti. Ma-
džarizacija je najvišja naloga šole. Osnovna
šola jo mora izvrševati, kakor jo že izvršuje
srednja, ki je kot velik stroj: na eni strani
vstopa na stotine slovaške dece — na drugi
strani izležejo otroci kot popolni Madžari.
Le tako je bilo mogoče, da je poleg »či-
stokrvnega« Madžara Griinwalda nosila ne-
madžarska imena tudi večina uradnikov, če-
tudi je bilo leta 1900. med uradništvom le
7,64% nemadžarov. Leta 1902. je ugotovilo
že omenjeno glasilo prosvetnega ministrstva
»Neptanitok Lapja«, da je med državnim uči-
teljstvom 61,8% takih, ki nosijo tuje priimke
in nato pristavlja: »Vsi ti učitelji bi mogli
dobiti mesta v Berlinu, Pragi, v Bukarešti,
kakor tudi v Beogradu ali Moskvi, ne da bi
s svojim imenom disharmonirali v novi oko-
lici. Ta stvar je tako žalostna, da ni potrebno
o njej obširneje razpravljati.« — Seveda je
bilo ustanovljeno posebno društvo za madža-
rizacijo imen. Kot izgleda, pa društvo ni do-
seglo povsem svojega namena. Še nedavno
smo čitali v dnevnem časopisju, da je debre-
cinska velikožupanska zbornica sprejela
sklep, da se madžarizacija imen izvede do
konca. Zadevna resolucija pravi med drugim:
»V zadnjih dveh letih je bilo pomadžarjeno
170.000 imen, ali to ne zadostuje, kajti nema-
džarskih imen je še 2,200.000. Inozemstvo si-
cer obsoja to početje, ali nam ne preostaja
drugega, ako hočemo z vsem poudarkom de-
lovati za vrnitev odtrganih delov domovine.«
V budimpeštanski zbornici pa je posla-
nec Maday vložil predlog, da se madžarizacija
imen uzakoni.
Prave trdnjave srbstva v Vojvodini so
bile pravoslavne verske šole. Tega so se
Madžari v polni meri zavedali, zato je njihov
boj veljal predvsem tem šolam, hoteč jih na-
domestiti z občinskimi oziroma državnimi, ki
so služile pomadžarjevanju.
V zatiranju verskega šolstva se je ma-
džarska vlada opirala na § 15. zakona iz le-
ta 1868., ki pravi, da oblast po

NADALJAVANJE- madžarizacije ...ogarskeogarske

5. Predpisani so učni načrti, urnik in po-
možna sredstva.
Tem pogojem sicer ni mogoče očitati, da
bi bili strogi, a v praksi, ko je šlo za uniče-
vanje manjšinskega šolstva, so se te določbe
mnogokrat zlorabljale. Nadaljnji paragrafi so
določali, da morajo veroizpovedne občine
pirebitek dohodkov svojih šol izročiti za vzdr­
ževanje občinskih šol. Nasprotno niso dobile
verske šole iz občinskega šolskega fonda, ki
se je moral po zakonu ustanoviti, nikakih pod-
por, četudi so se v fond stekala vplačila pra-
voslavnih občanov. Srbi so seveda z velikimi
žrtvami branili svoje versko šolstvo. Svetozar
Miletič, vojvodinski poslanec v ogrski na-
rodni skupščini je izjavil Kalmanu Tisi: »Do
sedaj so bile verske šole pravoslavnim Romu-
nom in Srbom obramba proti katolicizmu, a
sedaj in vse dotlej, dokler bo vlada in ta
skupščina delala na pomadžarjevanju, smo
dolžni smatrati verske šole za branik proti
potujčevanju. Zato hočemo žrtvovati še zad-
nji krajcar, da se občinske šole, kot sredstva
pomadžarjevanja pri nas ne bodo ustanav-
ljale.«
Z zakonom iz leta 1879. je bil madžarski
jezik uveden v vse, tudi verske šole, kot
predmet. Uvedba tega zakona je bila uteme-
ljena z državno idejo.
Ali to ni zadostovalo ker je šlo pomadžar-
jenje prepočasi od rok. Saj so našteli 1. 1900.
40% prebivalcev Ogrske, ki niso obvladali
»državnega« jezika. Narodne manjšine so
imele 3343 šole in v 1340 teh šol je bilo ugo-
tovljeno, da učenje madžarskega jezika nima
nikakega uspeha.
Zato je prosvetni minister Wlassics (Vla­
šie!) v proračunski debati 1902. obetal, da bo
stvoril tak sistem, da bo otrok od 3. do 20.
leta pod vplivom madžarščine. Med drugim je
izjavil: »V svojem delokrogu služim poma-
džarjenju in svoji domovini, a obenem tudi
koristi prebivalstva nemadžarskega materin-
skega jezika. Smatram, da bo ta država nro-
cvitala in bila srečna, ko bo v njej vladalo
madžarsko pleme in bo zagotovljena kulturi
tega plemena prednost.«
Tudi vsi naslednji prosvetni ministri^ so
svojo šolsko politiko utemeljevali z višjo,
tisočletno madžarsko kulturo in z izjavami,
da znanje madžarščine odpre pripadnikom
»manjšin« vrata v vse državne službe.
V letih 1904. in 1905. sta predložila mini-
stra Berzevici oziroma Lukač (!) zakonska
predloga za novi šolski zakon. Lukačev pred-
log je določal, da se mora mladina v nema-
džarskih šolah naučiti madžarščine, da DO
znala dobro govoriti, citati, pisati in rao pa določa, da se mora zgodovina, zemlje-
pis in državoznanstvo učiti v madžarščini.
Končno obliko pa je zadobilo to strem-
ljenje po razširitvi madžarščine v Aponije-
vem šolskem zakonu sprejetem leta 1907. Po
tem zakonu so bili učitelji dolžni, da pri ne-
madžarskih učencih stvorijo zavest o pripad-
nosti k madžarskemu narodu. Ta nemogoča
logika je zadobila zakonsko obliko v § 17., ki
se glasi:
»Vsaka šola in vsak učitelj neglede na
značaj šole in na to da­li uživa državno po-
moč ali ne, so dolžni, da razvijajo in krepijo
v dečji duši ljubezen do madžarske domo-
vine in zavest o pripadnosti k madžarskemu
narodu. To stremljenje mora dobiti izraza v
celokupnem pouku.«
V § 19. istega zakona se določa, da se
mora v nemadžarskih šolah (neglede na to
ali uživajo državno podporo ali ne) učiti to-
liko madžarščine, da je vsak nemadžarski
učenec po dovršitvi četrtega razreda zmožen
razumljivo izražati se v besedi in pisavi v
madžarskem jeziku.
Upravičeno je vzkliknil srbski poslanec
Jasa Tomič: »Kar se zahteva od nemadžarske
dece, bi se doseglo le, če bi novi šolski zakon
dal deci drugo pamet!«
Jasno je, da se je mogla doseči vsaj de-
loma izvršitev § 19. le tedaj, če se je popol-
noma zanemaril pouk v materinščini. Razum-
ljivo je, da so vojvodinski Srbi enodušno
vstali proti temu zakonu. Aponv pa je šel še
korak dalje. V šolskem letu 19O9./10. je sto-
pil v veljavo učni načrt izdan 1908. na pod-
lagi zgoraj citiranega zakona. Po tem načrtu
so se morali poučevati v madžarščini ti­le
predmeti: nazorni nauk, zgodovina, zemlje-
pis, državoznanstvo, razgovori iz higiene in
prirodopisa in računstvo. To je z eno besedo
popolno pomadžarjenje šole, kajti predpisano
je bilo, da se tudi pri učenju dečjih iger, roč­
nih veščin in vojne komande uporablja ma-
džarščina.
To je pomenilo konec manjšinskega šol-
stva. Materinščina učencev je bila strogo pre-
ganjana, saj so po šolah zaprisegah 6—8 letne
otroke, da ne bodo govorili drugače kot ma-
džarski in znane so nam iz našega Prekmurja
zapovedi: »Nem szabad vendul beszelni!«
(Ni dovoljeno govoriti slovenski!) in »Tiltva
van szlovenil beszelni!« (Prepovedano je govo-
riti slovenski!). V aktih šolskih nadzornikov
se predlogi nikoli ne utemeljujejo s pedago­
škimi — vzgojnimi interesi, temveč dosledno
z madžarsko državno idejo. V arhivih v No-
vem Sadu je mnogo takih aktov. Naj citiram
le poročilo nadzornika iz Velikega Bečkereka,
ki zahteva otvoritev madžarske šole v Srpski
Crnji, kjer je bilo tedaj 506 srbskih otrok in
dva madžarska. Utemeljitev predloga: »važni
državni razlogi«.
Prav tako je bilo leta 1901. »v interesu
madžarskega narodnega edinstva« zabranjena
otvoritev nove verske dekliške osnovne šole
v Pančevu. Tako je bilo mogoče, da se je
slika šolstva v Vojvodini v par desetletjih
izpremenila popolnoma. V tamiški županiji
na primer je bilo še 1870. izmed 177 šol le 11
madžarskih. Ostale šole so bile srbske, nem­
ške in romunske. Leta 1910. pa je število ma-
držarskih šol narastlo na 153, nemadžarskih
pa na 190.
V šolskem letu 1911./12. so imeli Madžari
v tej županiji že 188 šol, medtem ko je šte-
vilo manjšinskih šol padlo na 163, t. j . na tri
manj kot leta 1870.
V Vršcu je bilo leta 1870. osem nema-
džarskih osnovnih šol. Po 40. letih so vse
šole brez izjeme v Vršcu bile madžarske.
Kirilovičeva razprava navaja še več takih
aktov iz novosadskega arhiva.
Že minister Wlassics je izjavil, da bo
stvori! sistem, ki bo že triletnega otroka spra-
vil pod vpliv madžarščine. To obljubo pa je
izvršil leta 1913. minister prosvete Bela Jan-
kovicsO), ki je izdal zakon o zabaviščih. § 16.
tega zakona je točna kopija § 17. iz Aponije-
vega šolskega zakona. In zopet dobimo v no­vosadskem državnem arhivu dovolj dokazov,
da je bil otroški vrtec v službi madžarizacije.
V teh uradnih aktih niso Madžari skrivali
svojih namenov. Tako n. pr. predlaga šolski
nadzornik bačke županije ustanovitev štirih
otroških vrtcev v Somboru v svrho »poma-
džarjenja srbskopravoslavne dece«.
Vršački šolski nadzornik je predlagal le-
ta 1910. ustanovitev madžarskega otroškega
vrtca v Bavaništu in je svoj predlog uteme-
ljil takole: »... da bi se v tej občini, ki šteje
7000 Srbov najtemeljitejše razširil madžarski
jezik, da bi se tako lažje ukinilo srbsko ver-
sko zabavišče.«
Četudi je obiskovanje otroškega vrtca ne-
obvezno, so madžarske oblasti na najrazlič­
nejše načine prisilile nemadžarsko decp, da
se je vpisala v zabavišče. Tako se je zgodilo
na Slovaškem, da so celo orožniki lovili po
hišah otroke in jih gnali v otroški vrtec.
Zato je novosadska »Zastava« upravičeno
napisala: »Do sedaj smo čuvali svojo deco
pred cigani, a odslej jo moramo čuvati tudi
pred oblastmi.«
Da so bile tudi srednje šole »stroj za iz-
delovanje Madžarov« (kot je to imenitno
pogodil zgoraj citirani »Madžar« Griinwald),
je povsem jasno iz izjave nekega madžarskega
profesorja, ki je izjavil, da v teh krajih (v
Vojvodini) ni naloga profesorjev, da preda-
vajo latinščino in matematiko, temveč, da se
z zbranimi silami borijo proti narodnostim.
Take so metode »kulturnih« narodov.
Mi Balkanci smo s svojo slovansko široko-
grudnostjo in filozofskim človečanstvom pra-
vičnejši in kljub balkanstvu — kulturnejši.
.*'. i«­­
~^--j ' J s«- . tna. V; . i\ "SJA Z? t.
disyS rs "
DRUGA PLAT- AUTOHTONIH MADŽAROV.

TAKO SO NASTALE LAŽNE MANJŠINE, IN MADŽARSKA BREZ MADŽARSKEGA NARODA.

ZAPISANO PO EU NAČELIH.

UrediOdgovori

Roza cvet7 (nepreverjen)

Tvoja kilometrska nakladanja, razpihovanja sovraštva do avtohtone manjšine, sramotenja in poniževanja njenega lastnega naroda so kriki tvoje bolečine, ki se rojevajo od same zavisti! Dejstvo je, da bo v Lendavi stala ponosna nogometna akademija, če je to komu prav ali ne. Če tega ne zmoreš "prebaviti", se na dan njene svečane otvoritve lahko obesiš !!! AMEN

fghx (nepreverjen)

"turba gori, pa luk v leti"

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Muraši - zaradi Lendave se boste požrli od zavisti !

lendavski vogrin (nepreverjen)

Nič se ne bojte,saj bo to vse vrag zel ,nafta bo razpadla!

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice