Pri rosnih 21 letih si je Adrian Gomboc izboril najvišjo uvrstitev kakega Pomurca na OI doslej. Le za las se mu je namreč izmuznilo odličje na olimpijskih igrah v Riu.

Spomnimo, da si je v nedeljo dopoldan na olimpijskem tekmovanju do polfinala zagotovil tri zmage. Najprej je s hitrim iponom nadvladal aktualnega evropskega prvaka Gruzijca Važo Margvelašvilija, nato premagal Zambijca Matthewsa Punzo in v četrtfinalu obračunal še s Kanadčanom Antoinom Bouchardem. V polfinalu mu je napredovanje nato preprečil Italijan Fabio Basile, v boju za bron pa mu je odličje naposled izmaknil 29-letni Uzbekistanec Rišod Sobirov.

S svojim znanjem in spretnostmi se je mladi judoist sicer izkazal že na letošnjem evropskem prvenstvu v Kazanu, kjer je prav tako osvojil peto mesto, njegov zadnji nastop pa mu je prinesel najvišjo uvrstitev Pomurca na OI doslej – čeprav sta v igri letos še Boštjan Maček in Simon Špilak.

"S svojo koncentracijo in psiho znam največ pokazati na največjih tekmah. To je moj adut. Vedno na najtežjih tekmah pokažem najboljše borbe," je za STA povedal Gomboc.

Pogumna odločitev ga je popeljala vse do Ria

Ne gre zanikati, da je bil Adrian tik pred tem, da se zapiše v zgodovino športa v Sloveniji. Do osupljive zgodbe o uspehu pa morda nikoli ne bi prišlo, če ne bi že v otroštvu zbral poguma in sprejel pomembne življenjske odločitve.

Domači Rakičan in šolanje v Murski Soboti je namreč sklenil zamenjati za Celje, da bi lahko svoje veščine kalil v tamkajšnjem judo klubu Sankaku. Pri njegovi odločitvi in zasledovanju življenjskih sanj pa so mu vseskozi ob strani stali tudi družina in prijatelji.

Danes nad Adrianom bdita Marjan Fabjan in Urška Žolnir, saj je skupina prevelika za enega samega trenerja. Adriana je podpiral tudi njegov prijatelj in judoist Zoran Kos.

Ta je nad dosežki svojega prijatelja naravnost navdušen, njegovi občutki pa so menda nepopisni. Adrianov uspeh se mu zdi nadrealen, še posebej glede na majhnost Slovenije ter zmožnosti oziroma resurse v Prekmurju.

Brez vizije in discipline očitno ne gre

Kot pravi Kos, je Adrian velik talent izkazoval že od nekdaj, a je šele s Fabjanom dobil priložnost svoj izjemen potencial razviti v popolnosti. Na njegovi športni poti sta ga sicer gnala še močna vizija in odločnost.

»Točno je vedel, kaj želi. Že kot otrok je razumel, kako stvari stojijo oziroma kaj bo moral storiti za vrhunske rezultate, in verjamem, da je to le začetek velikih medalj,« je na mladega judoista močno ponosen Kos.

Kosa tako z Adrianom kot z njegovimi bližnjimi vežejo tesni stiki in dolgoletna družinska prijateljstva, prav zato mu je v oporo še danes ter odločen pomagati tudi v prihodnje.

Naslednji večji izziv Adriana čaka leta 2020 v Tokiu, do tedaj pa namerava vztrajno nabirati izkušnje in se posvetiti intenzivnim treningom. Domov se sicer vrača v začetku prihodnjega tedna.

Foto: Stanko Gruden, STA

Komentarji (7)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Olosh (nepreverjen)

Bravo mali!!! Care si!!! Kda smo še šmrklaši bli smo okoli letali z bajkami, zdaj pa si že Olimpijec :) Kapo dol

Judo (nepreverjen)

Tudi že kot majhen član v murski je fant kazal svoj talent takrat pod mentorstvov kavčiča. Čestitke Adrian še enkrat,bilo je fenomenalno.

nejnapamet (nepreverjen)

Sobotainfo drugič pa raje preverite točnost podatkov, ki jih pišete v članke! Adrian tebi pa čestitke še enkrat!

Gostjaa (nepreverjen)

BRAVO BRAVO BRAVO!!!

Amstel (nepreverjen)

MALI ADRI LEGENDA RAKIČANSKA OLEE OLEEEEE PREKMURJE REPUBLIKA

Gost (nepreverjen)

... nadrealen ... ?!?!?!?!

Pax (nepreverjen)

Vprašanje uredništvu.
Zakaj čisto vse Prekmurce imenujete Pomurci? A vas je sram, da so Prekmurci?
Lahko bi bili ponosni na njih, vi jih pa zatajite. Sramota!

Starejše novice