Slika je simbolična.
Izvedeni sta bili raziskavi o prehranjevalnih navadah mladih v Sloveniji, kaj sta ugotovili?

Obe raziskavi sta potekali v okviru projekta Our Food. Our Future in raziskovalnega projekta o prehranjevalnih navadah v času antropocena na Centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Center za socialno psihologijo je združil moči z društvom Focus, tako so v v letu 2021 in 2022 zasnovali in izvedli kvalitativno raziskavo Mladi fleksitarijanci v Sloveniji in kvantitativno raziskavo Prehranjevalne navade mladih v Sloveniji.

Zanimalo jih je predvsem, kakšne so prehranjevalne navade mladih v Sloveniji; kako mladi izbirajo živila in koliko pri tem upoštevajo okoljske in druge etične dejavnike; kakšen vpliv na okolje pripisujejo posameznim živilom; kakšen je odnos mladih do zmanjšanja uživanja mesa v njihovi prehrani in kakšen je odnos mladih do uživanja beljakovinsko bogatih živil, s katerimi lahko nadomeščamo meso.

Kaj so ugotovili?

Kot je povedala Andreja Vezovnik, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede in soavtorica raziskav, je zanimivo, da je kar četrtina vprašanih mladih izjavila, da so v zadnjem letu že zmanjšali vnos mesa in mesnih izdelkov.

Očitno se torej povečuje skupina potrošnikov, ki jim rečemo fleksitarijanci, ki vnos mesa in mesnih izdelkov zmanjšujejo zaradi njihovega vpliva na okolje ter zdravje.

Kljub temu pa v povprečju anketiranci poročajo oziroma se strinjajo s trditvijo, da obožujejo mesne obroke. S to trditvijo se strinja ali pa popolnoma strinja skupaj 63,5 odstotka mladih.

Avtorji raziskave izpostavljajo tudi, da podatki kažejo na pomemben vpliv medijskih vsebin na prehranjevalne navade mladih slovenskih potrošnikov in potrošnic.

Med tistimi, ki so omejili oziroma nameravajo omejiti uživanje mesa, jih kar 31,5 odstotkov pravi, da so jih k temu spodbudili dokumentarni filmi in serije.

Poleg tega ugotavljajo, da mladi za okolje kot najbolj obremenilna zaznavajo tista živila, ki so pogosto na medijski agendi in problematizirana z vidika negativnega okoljskega odtisa.

Največ mladih kot zelo resen ali resen vpliv na okolje tako pripisuje izdelkom, ki vsebujejo palmovo olje (43,1 odstotek), uvoženi zelenjavi in sadju (41,2 odstotka) ter ulovljenim divjim ribam (33,8 odstotkov).

Vsa ta tri živila so označili za bolj problematična kot meso, pridelano v velikih mesnih podjetjih, ki ga je za živilo z resnim ali zelo resnim negativnim vplivom na okolje označilo 32,9 odstotkov mladih.

Po drugi strani pa kavi, katere pridelava je zaradi množične porabe postala zelo obremenilna za naravo, skoraj polovica mladih (40 odstotkov) ne pripisuje nikakršnega ali le blag negativen vpliv na okolje.

Živila s certifikatom ekološke pridelave v Sloveniji vsaj enkrat na teden kupuje tretjina mladih, živila brez embalaže 33,8 odstotkov, s certifikatom lokalnega izvora 43,8 odstotkov, s certifikatom proste reje pa 28,3 odstotki mladih potrošnikov in potrošnic.

Po drugi strani pa nekateri mladi potrošniki in potrošnice živil z oznakami, ki jih povezujemo z etično potrošnjo, nikoli ne kupujejo. Izdelkov s certifikatom pravične trgovine nikoli ne kupi skoraj tretjina mladih potrošnikov in potrošnic.

Vpliv družine na prehrano mladih

Na prehranjevalne navade mladih ima izvorna družina pomemben vpliv. Mladi, ki živijo doma, so podvrženi preferencam družine, kar pomeni, da mogoče ne sodelujejo v etični potrošnji, četudi bi si to želeli.

V primeru živil s certifikatom lokalnega izvora mladi potrošniki in potrošnice v Sloveniji, ki živijo z izvorno družino, poročajo o manj pogostem nakupovanju kot tisti, ki živijo v drugih oblikah gospodinjstev.

To kaže na družino kot pomemben dejavnik etične potrošnje hrane.

Mladi in mesna prehrana

Perutninskega mesa ne uživa oziroma ga uživa enkrat na mesec ali manj 11,2 odstotka anketirancev in anketirank; govejega pa 26,5 odstotkov anketirancev in anketirank.

V Sloveniji je med mladimi, ki ne jedo govejega mesa ali ga redkeje uživajo, dobra tretjina tistih, ki to počne zaradi etičnih razlogov: 22,9 odstotkov mladih zato, ker je uživanje mesa povezano s trpljenjem in z izkoriščanjem živali, sedem odstotkov pa zato, ker uživanje mesa obremenjuje naravno okolje.

Navezanost na meso je, podobno kot kažejo druge raziskave, izrazito večja pri moških kot pri ženskah.

Pri mladih, ki kažejo večjo navezanost na meso, se kažejo tudi manjša pripravljenost žrtvovati se v dobro okolja, slabša seznanjenost z vplivi okoljskih problemov na vsakdanje življenje, manj pripravljenosti za omejitev uživanja mesa na največ dvakrat tedensko in manjši občutek nadzora nad možnostjo izpuščanja mesnih obrokov iz svoje prehrane.

Prehranjevanje je kompleksen pojav

Tanja Kamin, redna profesorica na Fakulteti za družbene vede in soavtorica raziskav, izpostavlja, da je prehranjevalne navade v družbi težko spreminjati, tudi kadar vemo, da nam lahko spremembe v skladu s priporočili zagotovijo boljše počutje.

»Prehranjevanje je kompleksen pojav, ki poleg bioloških zadovoljuje tudi družbene in kulturne potrebe, zato hrane posamezniki ne izbiramo le v skladu z racionalnimi merili, ampak v prvi vrsti emocionalno,« pravi.

S hrano zaznamujemo življenjske prehode in praznike, z njo izražamo naklonjenost in pozornost ter tudi svetovni nazor in stališča, starši pa prek hrane upravljajo tudi z vedenjem otrok: jih nagrajujejo, tolažijo, kaznujejo.

Prehranjevalne navade tako po njenih besedah začnemo oblikovati v zgodnjem otroštvu in postanejo del naše identitete.

Zato ni presenetljiva ugotovitev raziskave, da so prehranski vzorci mladih v Sloveniji podobni prehranskih vzorcem odrasle populacije v Sloveniji.

»A zdi se, da so mladi vseeno bolj senzibilizirani glede določenih etičnih vidikov prehranjevanja in s pravimi spodudami tudi bolj pripravljeni na spremembe glede nakupovanja, priprave in uživanja hrane,« zaključuje.

Komentarji (11)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
...... (nepreverjen)

Preden se lotim brat raziskave in tako naprej, info kdo je narocnik in placnik te raziskave??

realnoo (nepreverjen)

Tvoja mama e narocnik
Plačala pa jo je z denarjem ki ga je postrani zaslužila
Ja ha ha

In reply to by ...... (nepreverjen)

Nika-svinjsdkoglava (nepreverjen)

Golobizem je še slabši od jansizma

In reply to by realnoo (nepreverjen)

SM (nepreverjen)

sto ljudi je reklo... :P

čarni vrag (nepreverjen)

Zakaj jih niste vprašali, če bodo žrli insekte, ščurke in podobno golazen, ki jo pripravljajo Klaus schwab in Bill Gates.

Kfghvvhg (nepreverjen)

Hrana za 40-100% dražja a plače zaposlenih iste kot pred podražitvami pa kdo je tu nor ne vidite da drvimo v propad vsi ste najebali tudi vi lažnivi novinarji! Mvj cigansko!

Khmmmm (nepreverjen)

Me resan zanima kak v vide zenska, kera vzgoji taksnoga cloveka kak si ti 🤔 Ma koncano kaj vec kak 3 letno poklicno solo? Verjetno feeest tezko. Zalostno! Nestrinjanje se lejko izrazi tudi na bole kulturen nacin!

In reply to by Kfghvvhg (nepreverjen)

Bji (nepreverjen)

Vidim po trgovinah tudi da je čedalje več vegi ponudbe tako da povpraševanje zgleda narašča. To je samo pozitivno za naš planet in zdravje

Opazovalka (nepreverjen)

A tako? No, zdaj mi je jasno cemu je dandanasnja mladina tako medlava in brez energije 😉

Nika-svinjsdkoglava (nepreverjen)

Jaz ne bom več jedla svinjskega mesa
Bom
Pa jedla
Govedino

In reply to by Opazovalka (nepreverjen)

sin (nepreverjen)

To je super novica. Več ostane za nas starejše. 😋

Starejše novice