*Fotografija je simbolična
Projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, je že šesto leto zapored združil slovenske šolarje in otroke v boju proti zavrženi hrani. V projekt se je letos vključilo več kot pet tisoč otrok in 370 mentorjev iz 94 izobr

Vsaka ustanova se je na svoj način lotila zmanjševanja količine zavržene hrane, z aktivnostmi pa so nadaljevali tudi v času izolacije med pandemijo. S skupnimi močmi so količino zavržene hrane v povprečju zmanjšali za 35 odstotkov, nekatere ustanove pa so uspele zavržke hrane zmanjšati celo do 90 odstotkov. Prihodnje leto bodo na pobudo organizatorjev Hrana ni za tjavendan 24. aprila v Sloveniji obeležili tudi Dan brez zavržene hrane

Namen projekta Hrana ni za tjavendan je ozaveščati otroke, mladostnike, starše in učitelje o količini hrane, ki jo zavržemo, ter jim ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vsakdanu. Otroci in mentorji so v svojem okolju poiskali priložnosti in uvedli različne ukrepe za zmanjšanje zavržene hrane. V projekt so se letos, še bolj kot sicer, v času šolanja od doma vključili tudi ostali družinski člani. Sodelujoči vrtci, osnovne šole, šole za otroke s posebnimi potrebam in srednje šole so uspele količino zavržene hrane v povprečju zmanjšati za 35 odstotkov. 

»Izvedbo letošnjega projekta je v določeni meri zaznamovala pandemija, kar je sodelujočim dalo priložnost, da so znanje, ki so ga pridobili hitro prenesli v prakso v domačem okolju. V času, ko je bil naš dostop do trgovin z živili omejen, smo še bolj spoznali, kako pomembno je vsako živilo porabiti v največji meri. Projekt ostaja ena bolj priljubljenih aktivnosti med izobraževalnimi ustanovami vključenimi v program Ekošola in veseli smo, da ga bomo v prihodnje še razširili in skupaj z najmlajšimi pomagali družbi pokazati, da hrana ne sodi v smeti,« je poudaril Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.

Recepti iz ostankov hrane v Reciklirani kuhariji

Sodelujoči v projektu Hrana ni za tjavendan so imeli možnost sodelovati tudi v natečaju Reciklirana kuharija, v okviru katerega so ustvarili okusne in preproste recepte iz ostankov hrane, ki bi sicer romali v smeti. Otroci so skupaj z mentorji skupno ustvarili kar 112 domiselnih receptov. Najboljših dvanajst receptov je zbranih v novi knjižici Reciklirana kuharija, ki je na voljo na tej povezavi. 

»Kot eden večjih ponudnikov živilskih izdelkov v Sloveniji se zavedamo soodgovornosti pri upravljanju področja zavržene hrane. S projektom Hrana ni za tjavendan otroke že od majhnega učimo spoštljivega odnosa do hrane in verjamemo, da jim bo znanje pomagalo tudi, ko bodo sami odgovorni za nakup, shranjevanje in ravnanje s hrano. Pomemben rezultat projekta  je tudi skupno ustvarjena knjižica z recepti, s katero tudi naše kupce spodbujamo, da naj domače obroke načrtujejo glede na sestavine, ki so jim preostale od prejšnjih dni,« je pomembnost programa izpostavila Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.

Kot so zapisali v Lidl Slovenija, k problematiki zavržene hrane pristopajo tudi s projektom Donirana hrana, v okviru katerega ljudem v stiski donira presežno hrano, ki ostaja v njihovih trgovinah po zaprtju. V zadnjih dveh letih so tako z omenjenim projektom količino hrane, ki bi zaradi preteka roka trajanja sicer šla v uničenje, zmanjšali za 390 ton

Dan brez zavržene hrane

V Evropski uniji na letni ravni ustvarimo okrog 180 kilogramov zavržene hrane na prebivalca. Podatki o količini zavržene hrane so v Sloveniji sicer boljši od evropskega povprečja, a še zdaleč niso vzpodbudni.

"Z odgovornejšim ravnanjem vsakega posameznika lahko te številke zmanjšamo. Da bi v problematiko vključili širšo skupino ljudi, sta se organizatorja projekta Hrana ni za tjavendan, program Ekošola in Lidl Slovenija, odločila, da bosta 24. aprila 2021 obeležila kot slovenski Dan brez zavržene hrane, pri čemer si želita, da se jima bodo pridružile tudi druge organizacije, podjetja in posamezniki, Dan brez zavržene hrane pa bo postal stalnica v slovenskem koledarju," so še zapisali pri Lidlu.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
haha1 (nepreverjen)

seveda so zmanjšali zavrženo hrano saj jih večino šolanja ni bilo v šoli.

tuncika

Vsaka kriza "da" tudi nekaj dobrega. Že davno prej bi se lahko potrudili, da bi bilo tako, če ne bi naročevali surovine pri najcenejšem ponudniku. Adijo globalizacija, pozdrav lokalnim ponudnikom.

Starejše novice