Študentje se že nekaj časa pritožujejo, da je večji del redne ponudbe subvencioniranih obrokov sestavljen iz pic in ocvrtih živil.

Kljub zdravim jedem, ki se znajdejo na jedilnikih je ponudba teh preskromna. Ker ponudbo subvencioniranih obrokov oblikuje tudi povpraševanje, je pomembno osvestiti študente o izbiri, saj tista preprosta – sploh v primeru rednega uživanja – ni vedno najbolj zdrava. 

Zato so spremembe nujne: ponudba mora ostati cenovno dostopna, vendar bolj zdrava, pestra, privlačna in primerna za vsakodnevno prehranjevanje.

Ministrstvo v okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 izvaja ukrepe, ki usmerjajo prebivalce k zdravemu prehranjevanju. Ker pa želijo pri tem opozoriti tudi študente, sofinancirajo projekt Študent veš kaj ješ?, ki ga izvaja Zveza potrošnikov Slovenije s partnerji.

»Glavni namen izvajanega projekta je spodbujanje uživanja uravnoteženega zajtrka, krepiti veščine samostojne priprave ali izbire zdravega obroka, osveščati kako v raznoliki ponudbi prehrane na študentske bone izbrati zdrav in uravnotežen obrok. Pomembni namen sofinanciranega programa  je tudi spodbujanje ponudbe živil z manj sladkorja, soli in maščob ter po drugi strani z več vlakninami oz. zelenjave in sadja v prodajnih avtomatih na fakultetah,« je poudarila Katja Povhe Jemec z Ministrstva za zdravje.

Študentski obroki morajo biti dovolj veliki, dostopni in ugodni

Zveza potrošnikov Slovenije je v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija izvedla vizualno analizo 40 obrokov, o subvencionirani študentski prehrani pa so izvedli tudi fokusne skupine s študenti, kjer je bila v osredju tematika, kaj vpliva na njihovo izbiro, ko se prehranjujejo na bone.

Študentje so cenovno zelo občutljiva populacija, zaradi številnih študijskih in obštudijskih obveznosti pa se pogosto prehranjujejo izven doma. Glede na odgovore številni vedo, kaj je dobro in zdravo, a za obrok na bone preprosto ne želijo preveč odšteti, želijo biti siti in se hkrati dobro počutiti.

»Največji dejavnik izbire restavracij so bližina fakultet in študentskih domov urniki predavanj, oziroma čas ki ga imajo na voljo za obrok. Ker imajo za kosilo pogosto malo časa, posežejo po hitrih obrokih, ki jih nasitijo za dlje časa. Izbira pa je odvisna od trenutnega počutja in količine hrane, ki jo dobijo pri izbranem ponudniku,« je povzela ugotovitve Anja Zupan iz Zveze potrošnikov Slovenije.

»Kljub slabši izbiri, ki jo predstavlja hitra hrana so jim taki obroki, zaradi nižje cene in hitre postrežbe, všeč. Menijo, da zdrava izbira je, a žal manj kot ostale. Želijo si več zdravih obrokov, zanje pa so pripravljeni odšteti do štiri evre,« dodaja Zupanova. 

Ocvrta živila redno na študentskih menijih

Glede na smernice zdravega prehranjevanja za študente, mora kosilo vsebovati juho, glavno jed, solato in sadež ter vodo ali nesladkan čaj. Priporočeni načini priprave živil so kuhanje v sopari oziroma v parnih konvektomatih, dušenje v lastnem soku in z dodatkom vode oziroma dušenje z malo dodane maščobe in soli. Načini priprave, kot sta praženje na maščobi in cvrtje, so po smernicah odsvetovani, če pa takšna živila že so na menijih, naj ne bodo prepogosto – ne več kot enkrat na teden.

A vizualna analiza 40 obrokov potrjuje, da so v praksi obroki, kuhani na sopari, v manjšini. So pa redno na meniju ocvrta živila, kar omogoča vsakodnevno slabo izbiro študentom, premalo je rib, zelenjave pri oziroma kot glavna jed (sedaj prevladuje v juhi in solati), premalo je stročnic in mesnih alternativ ... Potrebne so omejitve glede pogostosti ocvrte hrane na meniju ter spodbujanje ponudbe rib in stročnic.

Največkrat posegajo po picah in sendvičih

Študentje tako največkrat posegajo po picah in sendvičih, ki so časovno in cenovno najdostopnejši. Tisti, ki imajo več znanja o zdravi prehrani, so tudi bolj motivirani za iskanje zdravih možnosti, izpostavlja Urška Eklavec iz Mladinske zveze Brez izgovora, zato jih preko spletne strani Veš, kaj ješ še dodatno ozaveščajo o pomenu zdravih obrokov.

»Vsekakor je pomembno, kaj izberemo, a nič manj pomembno ni oblikovanje okolja s hrano na tak način, da nam ponuja veliko zdravih in čim manj nezdravih izbir.«

A ne le študente, o pomenu zdravega prehranjevanja bi bilo treba izobraziti tudi ponudnike subvencioniranih obrokov, kakšne so smernice študentske prehrane (manj maščobe, manj soli, več zelenjave, polnozrnatih živil…), kako je sestavljen priporočljiv študentski obrok in redno izvajati nadzor tudi nad kakovostjo ponudbe, opozarja Zupanova iz ZPS.

Tako si pri slednjem želijo strožjih omejitev pri izbiri ponudnikov in več ugodnosti za ponudnike s pretežno zdravimi izbirami. Možnosti zdrave izbire so preskromne, sploh če študent vsak dan je zunaj. 

Problematični tudi avtomati na fakultetah

Problematični pa so tudi avtomati na fakultetah, opozarjajo primorski študentje, v katerih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno.

»Ker se glede na anketo med več kot 1500 študenti večina poslužuje hrane iz avtomatov večkrat tedensko, na ZPS menimo, da je potrebno določili, kaj naj bo v ponudbi v avtomatih na fakultetah. Merila za izbor živil morajo temeljiti na podlagi prehranskega profila, energijske gostote in nekaterih normativnih aktov, ki smo jih pripravili.. Hkrati morajo biti deleži teh živil v ponudbi opredeljeni tako, da bo možen nadzor oziroma preverjanje skladnosti ponudbe v realnem času s priporočili,« apelira na fakultete Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije.

S spleta

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Kebi (nepreverjen)

Samo ka kvazi kebab ne jedo nasi studrnti, to bi bilo pa porazno za studij. Sedenja na wc celo noc.

Sam. Doma (nepreverjen)

Ka bi pa drugo radi za 2e?!? Cejle pojedine ali ka?

butalec (nepreverjen)

Pa rejsan, študentska prehrana mora biti bole zdrava
. ka jo itak jedo 15 let, ali pa 20 let - tak dugo, kak na napotnice študentskoga servisa študejrajo

nikaloo (nepreverjen)

bluzenje,
ne glede na cejno si vecina vedno narauci tisto ka majo najrajsi ocvrto.
Ze v mojih casih ko so bili boni cenejsi smo geli vec ali menje tisto ka mas najrajsi ocvrto.
Zdravo hrano smo se redko doteknoli.
V kolikor bi hrano regulirali in dali na voljo zdravo hrano, kao hrano na zlico pa bi palik izgovore iskali v smisli premala ponudba:)
Skratka analiza narejena od lidi keri majo prevec casa...ali pa se palik preusmerja iz dejanskih problemov keri se dogajajo znotraj SOS...pisite rajsi ge so izginjeni pejnezi iz skisove trznice:)
btw...tisti keri sce zdravo gesti ma zadosti na voljo...

kislakumarca (nepreverjen)

Lidje mejrajo od gladi, van pa teško pico gesti..

Olosh (nepreverjen)

Če imaš možnost sestaviti zdrav jedilnik ga daj. Ampak gostinci zemejo subvencijo s strani države za BONE, ponudijo pa drek od gestija in tan ge največ profita lejko naredijo. Rezultat = Slaba prehrana in zdravje mladih.

Glad po svejti s ten nema čisto nikšne veze!

In reply to by kislakumarca (nepreverjen)

Starejše novice