Ste vedeli? Z izbiro delovnega zvezka lahko šolar vpliva tudi na okolje

V povprečju Slovenec v šolskem letu kupi od deset do trideset zvezkov. Ta številka lahko pomeni kar konkreten strošek, saj nekateri zvezki stanejo tudi več kot tri evre.

Glede na rezultate testiranja desetih različnih zvezkov formata A4, ki so ga pri Zvezi potrošnikov Slovenije opravili skupaj z okoljsko organizacijo Focus, med njimi ni večjih razlik.

Testirani zvezki so se izkazali kot dovolj kakovostni in jih na Zvezi potrošnikov Slovenije priporočajo ne glede na ceno.

Ovijanje zvezkov v plastične ovitke

V ponudbi so pogrešali več zvezkov z zaupanja vrednimi oznakami (predvsem okoljsko marjetico, Ecolabel), manj pa bi jih lahko imelo tudi plastificirane platnice, saj glede na odgovore sodelujočih v spletni anketi, večina zvezek tudi ovije, in sicer se največkrat odločijo za plastični ovitek.

Le redki ob nakupu gledajo na okoljske oznake

»Videz platnic oziroma slika na njih je najbolj pomembna pri izbiri, naslednje merilo je število listov in njihova debelina, številni pred nakupom preverijo tudi tisk oziroma videz črt,« izpostavlja Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki hkrati poudarja, da le redki pri nakupu zvezka najprej gledajo na okoljske oznake in certifikate.  

Starši imajo pri izbiri zvezkov pomembno priložnost, da otroku pojasnijo, da s svojo odločitvijo vpliva tudi na okolje. Ima možnost izbrati zvezek, ki ima manjši negativni vpliv na okolje, ali pa takega, ki okoljskega vidika sploh ne upošteva. Ob tem pa se seznani s pomenom oznak in certifikatov na izdelkih.

Alternativna izbira za ovitke?

»Tovrstna izbira se nadaljuje tudi pri izbiri materiala za ovijanje zvezkov, kjer lahko šolar pokaže svojo spretnost in ustvarjalnost z ovijanjem zvezkov v star papir, koledarje, blago ali druge materiale, ki so do okolja prijaznejši kot plastični ovitki,« je izpostavila Nina Tome iz društva Focus.

Kako je potekalo testiranje zvezkov?

V laboratoriju so zvezke najprej stehtali. Sama teža sicer ne pove veliko o kakovosti zvezka, bolje pa je, če je čim manjša, saj to pomeni, da je zvezek izdelan iz manj materiala.

Večje razlike bi se med zvezki lahko pokazale pri neprosojnosti. Tudi na tem delu testa zvezki težav niso imeli, saj so vsi imeli vsaj 91-odstotno neprosojnost, kar velja za dobro.

Da so zvezki izdelani iz kakovostnega papirja, je dokazal tudi test radiranja, s katerim so ponazorili 1500 potegov s srednje trdo radirko iz naravnega kavčuka.

»Prve poškodbe smo zaznali šele pri skoraj 1200 potegih, šest zvezkov pa je brez poškodb zdržalo vseh 1500 radiranj,« je rezultate predstavil Boštjan Okorn.

Plastificirane platnice za povečanje trpežnosti?

Kar osem izmed desetih zvezkov je imelo plastificirane platnice. S tem naj bi se povečala njihova trpežnost, a med testom se dva zvezka brez dodatka plastike nista izkazala za  nič manj trpežna.

Na testu pa so bili pozorni  tudi na nepotrebno prehajanje belil, saj so v zvezkih glavni vir kemikalij optična belila.

»Zaradi njihove uporabe je papir videti še bolj bel, a hkrati prinaša nekaj tveganja pri uporabi. Na tem delu testa smo na primer preverili, koliko se optična belila prenašajo na roke na primer s slino ali vodo.

Zelo resnega tveganja pri njihovi uporabi sicer ni, a ob dnevnem stiku s kemikalijami je vsaka dodatna izpostavljenost odveč,« pojasnjuje Boštjan Okorn.

Zveza potrošnikov Slovenije in društvo Focus ob nakupu delovnih zvezkov svetujeta:

1. Dajte priložnost predvsem zvezkom z okoljskim certifikatom in oznakami.
2. Predstavite svojim otrokom, kako lahko s trajnostnimi izbirami tudi sami prispevajo k bolj zdravemu planetu.
3. Vsako dejanje šteje.Zvezke zavijte v odslužene koledarje, plakate, časopise. Naj izražajo kreativnost vaših otrok.