V 2020 se je iz Slovenije vsak teden odselilo povprečno 111 slovenskih in 228 tujih državljanov.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je v letu 2020 v Slovenijo priselilo več kot 36.100 prebivalcev, odselilo se pa se jih je več kot 17.700.

Pozitiven selitveni prirast je bil delno posledica administrativnega urejanja registra. Na notranje selitve so močno vplivali ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19.

Selitveni prirast pozitiven

V letu 2020 se je v Slovenijo priselilo 36.110 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 17.745. V primerjavi z letom 2019 je bilo število priselitev višje za 15 odstotkov, število odselitev pa za 17 odstotkov.

Selitveni prirast je bil v 2020 najvišji po letu 2008: priselilo se je 18.365 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.

V letu 2020 se je v Slovenijo priselilo 11.360 državljanov Slovenije ali trikrat toliko kot v 2019. Veliko povečanje števila priseljenih je predvsem posledica določil Zakona o prijavi prebivališča in s tem prenehanja veljavnosti začasnega prebivališča v tujini. Glede na to je s 13. avgustom 2020 začasni naslov v tujini prenehal veljati po uradni dolžnosti 22.248 posameznikom. Nekaj manj kot 18.500 teh oseb bi bilo po obstoječi statistični metodologiji v letu 2020 uvrščenih med prebivalce Slovenije in tako tudi med priseljene. 

Statistični urad Republike Slovenije je s pomočjo različnih dodatnih podatkovnih virov, zlasti tistih, ki določajo status aktivnosti posameznika in po katerih sklepajo o dejanskem prebivanju osebe v Sloveniji, med prebivalce Slovenije uvrstil manj kot 7500 teh oseb - od tega 97 odstotkov državljanov Slovenije in tri odstotke tujih državljanov.

Večina teh prebivalcev se je najverjetneje priselila iz tujine že pred leti ali celo desetletji, a tega iz različnih razlogov niso prijavili na upravni enoti.

Iz Slovenije se je v letu 2020 odselilo 5811 slovenskih državljanov ali 12 odstotkov manj kot v 2019.

Selitveni prirast tujih državljanov je bil že dvaindvajseto leto zapored pozitiven: v letu 2020 se jih je v Slovenijo priselilo 12.816 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Nemčije, tujih državljanov največ iz Bosne in Hercegovine

Najpogostejša država prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili v letu 2020 Nemčija in Avstrija - za 29 oziroma 18 odstotkov, sledile pa so Italija, Hrvaška in Švica.

Največ tujcev se je v letu 2020 priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine - 46 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov, za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Hrvaška.

Slovenskih državljanov iz Slovenije največ v Avstrijo, tujih državljanov največ v Bosno in Hercegovino

Četrtina odseljenih državljanov Slovenije je leta 2020 odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija, Hrvaška in Švica.

Za največ odseljenih tujih državljanov je postala država njihovega prihodnjega prebivališča Bosna in Hercegovina, sledile pa so Srbija, Kosovo in Hrvaška.

Podatki o socioekonomskih značilnostih meddržavnih selivcev bodo objavljeni 17. decembra 2021.

Notranjih selitev za 42 odstotkov več kot v 2019

V letu 2020 je bilo registriranih 140.223 notranjih selitev ali za 42 odstotkov več kot v letu 2019; prebivalcev, ki so bili pri tem udeleženi, pa je bilo 127.052 - 12.461 prebivalcev se je selilo več kot enkrat.

Od prebivalcev, ki so v letu 2020 prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je večina preselila v drugo občino, 15 odstotkov pa se jih je preselilo v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 120.000 državljanov Slovenije in približno 20.000 tujih državljanov. 

Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih od 20 do 39 let.

V letu 2020 je naselje svojega bivališča najmanj enkrat zamenjalo šest odstotkov prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi v letu 2020 bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: od tujcev se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deveti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak dvajseti.

Visoko število notranjih selitev v letu 2020 je bilo v veliki meri povezano z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Precej prebivalcev se je namreč po prepovedih gibanja med občinami marca in oktobra 2020 odločilo za prijavo spremembe prebivališča - največkrat so bile to prijave začasnega prebivališča v drugi občini, kar so na Statističnem uradu Republike Slovenije statistično zaznali kot notranje selitve.

Omenjeni ukrepi so marsikoga spodbudili k prijavi prebivališča na naslovu, kjer dejansko prebiva. Pričakovati je, da si bo vsaj del teh selivcev sčasoma na istem naslovu uredil stalno prebivališče oziroma da bo redno podaljševal začasno prebivališče. Zagotovo pa del prijav začasnega prebivališča po umiku omenjenih ukrepov ne odraža več dejanskega stanja: to so najverjetneje prijave na naslovih sekundarnih bivališč in počitniških bivališč oziroma vikendov.

V letu 2020 je bilo zabeleženih tudi 43.957 sprememb prebivališča znotraj naselij; te statistično sicer ne veljajo za selitve. 

Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 14.770 ljudi.

Znotraj naselja Maribor se je preselilo 5074 prebivalcev.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice