Meteorologi pri svojem delu operirajo z malim morjem podatkov, zato je razumljivo, da se njihove napovedi včasih tudi izjalovijo. Kaj vse lahko gre narobe?

Na petkovo neurje smo na vzhodu države k sreči bili razmeroma dobro pripravljeni oziroma smo bili nanj pravočasno opozorjeni. Zahvala za to gre nedvomno meteorologom. 

Kdaj pa kdaj se njihove prognoze ne uresničijo in obljubljenega sonca, ki ga tako nestrpno pričakujemo, kar ni na spregled. Takrat radi potarnamo, a njihovo delo je veliko zahtevnejše, kot se morda zdi.

Pri Arsu svojih napak ne tajijo, zato so pred časom sklenili z javnostjo deliti glavne dejavnike, ki lahko pokvarijo vremensko napoved:

Zatakne se lahko že v izhodišču

Kot pojasnjujejo, napovedi izhajajo iz opazovanj trenutnega stanja ozračja. Do netočnih meritev ali napak pri izmenjavi podatkov lahko torej pride že v začetni fazi. 

Prav tako tudi prvotnega stanja ozračja povsod ne poznajo dovolj dobro in ga morajo v primerih, kjer meritve vseh pomembnih meteoroloških količin niso na voljo, oceniti na osnovi oddaljenih opazovanj. 

Računske omejitve

Meteorologi delajo z modeli, ki na podlagi vhodnega začetnega stanja s pomočjo fizikalnih enačb simulirajo razvoj vremenskih spremenljivk v času in proizvedejo računsko napoved. 

Čeprav ti meteorološki modeli vsebujejo večino poznanih vremenskih procesov, pa so nekateri opisani pomanjkljivo. Zaradi računskih omejitev jih tako ne morejo simulirati do potankosti, napake pa posledično vplivajo na kvaliteto napovedi. 
 

Odvisnost od drugih virov

Pri simulaciji vremena le na določenem geografskem območju morajo podatke o tem, kaj v naše območje prihaja z robov, pridobiti iz drugih modelskih simulacij, ki se nanašajo na večje območje ali celo ves svet. 

Na vreme v naših krajih navsezadnje vplivajo tudi sprva precej oddaljeni procesi.

»Tudi meteorološka informacija z robov je obremenjena z napakami, še posebej zaradi slabše ločljivosti globalnih modelov,« razlagajo pri Agenciji Republike Slovenije za okolje.

Utrip metuljevih kril

Geofizikalni sistemi, kot je ozračje, pa so tudi nelinearni, kar pomeni, da lahko že najmanjša sprememba v začetnih podatkih vodi v ogromna odstopanja v napovedih. Gre torej za tako imenovani pojav metulja. 

»Trenutno velja, da je za vreme teoretični doseg uporabne napovedi okrog 14 dni. Nad to dolžino napovedi lahko napovedujemo le prevladujoče vzorce vremena, ne pa posameznih dogodkov ali razvoja vremena na posamezen dan,« razkrivajo meteorologi.

Kdor dela, greši

Sicer pa po pojasnilih Arsa napovedi za uporabnike povzema meteorolog prognostik, ki razpolaga tako z domačimi kot tudi z drugimi regionalnimi in globalnimi modeli. 

Ti se med seboj bolj ali manj razlikujejo, zato mora prognostik na osnovi več dejavnikov izbrati najverjetnejši scenarij ter ga na razumljiv način prenesti javnosti. Pri tako subjektivnih ocenah pa je seveda tudi večja verjetnost zmote.

Iz leta v leto natančnejši

Sprejeti moramo torej dejstvo, da vremenske napovedi nikoli ne bodo 100-odstotno nezmotljive, in si obenem prizadevati za napredek. Tega v zadnjih letih ne gre zanikati, saj se natančnost z uvajanjem novih meritev ter izboljšav postopno, a vztrajno izboljšuje. 

Vir: Arso/Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi

Zavedati pa se moramo tudi, da se v Sloveniji zaradi naše kompleksne geografske lege večje napake občasno pojavljajo že v prvih dneh napovedi. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice