Se Pomurci strinjajo z ukinitvijo birmanskih botrov? To razkriva anketa

Bliža se čas svete birme, ki pa bo letos za nekatere birmance nekoliko drugačna. V Župniji Beltinci so se namreč odločili, da z letošnjim letom ukinejo birmanske botre.

Glavni vzrok za to odločitev naj bi bil ta, da birmanski botri več ne izpolnjujejo svoje vloge in mladih ne usmerjajo na poti vere.

Zakonik cerkvenega prava določa, da so botri krščeni, imajo vse zakramente, so poročeni in živijo primerno veri.

Ker mnogi tega ne izpolnjujejo, posledično po mnenju župnije niso primerni, da so zavezniki birmancev.

Tako smo se z anketo odločili preveriti, ali bralci podpirajo odločitev beltinške župnije, da z letošnjim letom ukine birmanske botre. Preverite, kakšni so rezultati.

Botri, ki ne izpolnjujejo pogojev, ogrožajo svetost zakramenta birme

Splošno je znano, da je birma eden od krščanskih zakramentov. V Rimskokatoliški cerkvi predstavlja zakrament potrditve v veri, ki v prejemniku še dopolni in utrdi milosti, ki jih je že prej prejel pri krstu.

Podelitev zakramenta birme naj bi sovpadala z duhovno zrelostjo, zato se tudi pri nas birma pogosto podeljuje ob prehodu iz otroštva v odraslost, najpogosteje ob koncu osnovne šole.

Birmanca pri obredu birme navadno spremlja boter, ki naj bi pozneje v življenju prevzel vlogo duhovnega vodnika birmanca. V Katoliški cerkvi pa priznavajo, da se ta trajna naloga botrov v praksi precej zanemarja.

Tega se zavedajo tudi v Župniji Beltinci, ki se je prva pri nas odločila za ukinitev birmanskih botrov. Po informacijah naj bi bila nova pravila uvedena s strani beltinškega župnika Borisa Kučka, kaplana Andreja Lažete in s podporo murskosoboškega škofa Petra Štumpfa. 

Za odziv smo se obrnili na Kučka, a ta zadeve ni želel komentirati. Po telefonu je dejal le, da so odločitev sprejeli skupaj s škofijo in starši ter da podobno razmišljajo vse pomurske župnije.

Tudi murskosoboški škof Štumpf o temi ni želel govoriti, saj meni, da gre za nepotreben škandal proti cerkvi. Je pa za katoliški tednik Družina pojasnil, da botri, ki ne izpolnjujejo pogojev, ogrožajo svetost zakramenta birme.

Mladi k birmi pogosto le zaradi daril

Mladi pa bolj kot na sam zakrament svete birme gledajo na birmo kot na dogodek z botri, družino in darili.

Če so včasih botri ob birmi podarjali malenkosti, pa birmanci sedaj prejemajo veliko dražja darila.

»Zdi pa se potrebno opozoriti na nevarnost enačenja botrstva z obilnim obdarovanjem. Boter je predvsem duhovni spremljevalec krščenca ali birmanca. Pri obdarovanju naj pazi, da ne zapade v pretiravanje, saj tako zakramente, ki so predvsem znamenja božjih darov, krčimo zgolj na materialno,« so jasni v skupnosti župnij Mozirje, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Dreti in Šmihel nad Mozirjem.

Število katoličanov v Sloveniji upada

»Cerkev že tako ali tako izgublja vernike in svojo vrednost. Po tem zdaj bo pa še bolj dol prišla po mojem,« je nedavno v Beltincih izpostavil eden izmed mimoidočih.

Glede na raziskavo Eurobarometra iz leta 2019 je bilo krščanstvo največja vera v Evropski uniji, s katero se je opredeljevalo 64 odstotkov prebivalstva Evropske unije, kar pa je manj od zabeleženih 72 odstotkov v letu 2012.

Tudi raziskovalni center Pew je leta 2017 ugotovil, da število kristjanov v Evropi upada. Po njihovih dognanjih predvsem zato, ker število umrlih po ocenah presega število rojstev med evropskimi kristjani, poleg tega pa naj bi k upadu prispevala nižja rodnost in prehod k verskemu neopredeljevanju.

Po podatkih Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji iz lanskega leta in ki so jih posredovale slovenske škofije, je bilo 31. decembra 2021 v Sloveniji 1.490.535 katoličanov, kar predstavlja 70,68-odstotni delež.

Glede na poročilo je videti drastičen upad deleža katoličanov tudi v Sloveniji. Če je bil še ta delež leta 2011 76,85-odstoten, pa je že leta 2018 padel pod 73 odstotkov. Med drugim je odstotek katoličanov v Sloveniji leta 2020 71,48 odstotka kot že navedeno, pa se je leto kasneje znižal na 70,68 odstotka.

Število birm upada, napovedana pa že ukinitev botrov po vsej škofiji

Posledično v Sloveniji beležimo upad podeljenih zakramentov, tudi birme. Po podatkih Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji iz lanskega leta, je število birm v obdobju od leta 2011 do 2021 z 10.317 padlo na 8817. Gre kar za 14,5-odstotni upad.

Zmanjševanje števila birm pa se med škofijami razlikuje. V že omenjenem desetletju najmanjši upad beležijo v Nadškofiji Ljubljana, in sicer 3,4 odstotka.

Kar večji upad birm beleži Nadškofija Maribor, 17,5 odstotka, Škofija Murska Sobota beleži 23-odstotni upad, največjega pa je zabeležila Škofija Koper, in sicer 26,3 odstotka.

Kot kaže, pa se s tem v murskosoboški škofiji ne obremenjujejo. Škof Peter Štumpf je napovedal, da bodo prihodnje leto uvedli ukinitev birmanskih botrov po vsej murskosoboški škofiji, prav tako naj bi birmo prestavili že v peti razred. 

Rezultati ankete

Ker so se v Župniji Beltinci odločili, da z letošnjim letom ukinejo birmanske botre, smo se z anketo odločili preveriti, ali bralci podpirajo odločitev župnije.

Takšni so rezultati.

V anketi je sodelovalo 1292 udeležencev oziroma bralcev. Pri tem jih je 495 oziroma 38,31 odstotka glasovalo, da se strinjajo z ukinitvijo birmanskih botrov, 747 oziroma 57,82 odstotka, da se z odločitvijo ne strinjajo, 50 oziroma 3,87 odstotka posameznikov, pa je glasovalo, da so neodločeni.