Mestna občina Murska Sobota je pred kratkim podjetju Saubermacher Slovenija podelila posebno županovo priznanje ob njihovi 30. obletnici delovanja in za svoj prispevek k varovanju okolja.

Saubermacher Slovenija je že dobra tri desetletja pionir na področju ravnanja z odpadki, kjer velik poudarek namenjajo prav skrbi za okolje in ozaveščenosti javnosti.

Tokrat smo se o tradiciji treh desetletij pogovarjali z direktorjem podjetja Saubermacher Slovenija Rudolfom Horvatom, ki nam je zaupal, kakšni so bili začetki in kakšna vizija je na poti v prihodnje.

30 let je časti vredna doba, kar so opazili tudi v Mestni občini Murska Sobota, ko so vam podelili posebno županovo priznanje. To je velika čast in potrditev, da ste na pravi poti nadaljnega razvoja in doseganja svojih ciljev. Nam lahko zaupate stavek ali dva o preteklosti, kakšni so bili začetki vzpona in rasti podjetja Saubermacher v Sloveniji?

»Ko pogledam in vidim, da smo nedavno nazaj praznovali častitljivih 30 let, sem izredno ponosen in vesel. Sam se namreč spomnim začetkov, ko smo še kot pionirji odkrivali in ozaveščali javnost o ustreznem ločevanju odpadkov ter razvijali sistem zbiranja odpadkov od gospodinjstev.

Konec 80-ih let smo namreč imeli v občini Murska Sobota velike probleme z odlaganjem vseh vrst odpadkov. Sistem zbiranja odpadkov od gospodinjstev je bil dokaj dobro urejen, primanjkovalo pa je vedno znova deponijskega prostora oziroma ni bilo urejene deponije.

Posebej slabo stanje je bilo v letih 1986 – 1989, ko smo zaradi velikih potreb odpadke deponirali kar v gramozni jami, v Nemčavcih. Kup odpadkov je bil iz dneva v dan vse večji, in ker se je odlagalo v neposredni bližini glavne ceste Murska Sobota - Moravci, je prišlo do velikega zgražanja ljudi, predvsem turistov. Kar je bilo na eni strani slabo, pa je na drugi strani privedlo do velikih premikov in prizadevanj za rešitev takratnega obstoječega stanja. Zelo hitro smo našli takrat novo lokacijo za primerno odlagališče v Puconcih.

In podobno vizijo in način delovanja, kot smo ga razvijali tedaj za projekt Puconci, ohranjamo tudi v prihodnje. Kot družbeno odgovorno podjetje bomo še naprej vlagali v razvoj storitev in lokalnih kadrov, s svojim izkušnjami in znanjem pa bili nenehno dostopni številnim odločevalcem, tako lokalnim kot nacionalnim.«

Govoriva o današnjem CEROP-u, mar ne?

»Tako je, pot do dosedanjega centra CEROP-a je bila zelo dolga, polna prepričevanja in številnih sestankov. Predvsem smo lokalno javnost morali prepričati, da v Puconce ne bomo vozili odpadkov iz Avstrije. Na koncu je bila sprejeta odločitev za novo lokacijo odlagališča, ki smo jo takrat poimenovali Center za gospodarno ravnanje z odpadki Puconci.

Tehtnico na jezičku je v prid odobritvi s strani Krajevne skupnosti Puconci in Krajevne skupnosti Vaneča pomaknili ogledi podobnih centrov v Avstriji in jasna vizija na tem področju.

Po pridobljenem zaupanju lokalne javnosti smo se odločili, da skupaj z občino Puconci ustanovimo podjetje Saubermacher Puconci za pripravo dokumentacije, izgradnjo in upravljanje ter pridobitev nepovratnih sredstev. Ne gre se le za temelje, temveč za celotno strategijo, ki smo jo vzpostavili v našem podjetju na podlagi izkušenj in znanja iz Avstrije.

Vse od načrtov do končne investicije ter izbrane in preizkušene tehnologije. Da dodatno pridobimo zaupanje lokalne javnosti, smo se prav tako odločili, da imenujemo direktorja iz lokalnega okolja. Kljub vsemu je bila prehojena pot polna številnih izzivov. Predvsem, kako združiti še preostale tri občine, ki so imele takrat svoje načrte. Iz tega obdobja izhaja anekdota ob dogovarjanju za priključitev občine Ljutomer.

Takratni župan, danes, žal, že pokojen, je dejal, da nikoli ne bomo dočakali dneva, ko bodo Prleki vozili odpadke v Mursko Soboto. Ob tem sem mu odgovoril, da bodo odpadke vozili preko novega mostu čez reko Muro že kaj kmalu. In tako je tudi bilo. Zato vidimo, po vseh teh desetletjih truda in razvoja, da smo ravnali več kot pravilno.«

Lahko bi torej rekli, da ste temelje današnjega CEROP-a postavljali tudi vi, z ekipo, jasno vizijo in zagnanostjo. Kakšno vlogo slednjega pa vidite danes?

»CEROP se danes srečuje s številnimi izzivi, recimo dotrajanost opreme, pomanjkanje deponijskega prostora, nejasno strategijo in podobno. Kot eden izmed pobudnikov in začetnikov te zgodbe sem z veseljem pripravljen pomagati na nadaljnem razvoju tega projekta.

Predvsem lahko govorimo tudi o pomanjkanju deponijskega prostora, kjer je treba sprejeti spoznanje, da je deponijski prostor najdragocenejši in da tisto, kar odlagamo, ne sme povzročiti škode za generacije, ki prihajajo za nami. CEROP je tudi eden stebrov celovitega sistema. Njihova sanacija in investicije v zamenjavo sedaj dotrajane opreme je tudi v našem interesu.

Vsi stebri so pomembni in čas je, da se povežemo. Poleg tega, da uspešno opravljamo lokalen odvoz odpadkov in da smo od gospodarstva dobili najboljšo oceno v državi, imamo tudi kapital in znanje za investicijo v tiste obrate, ki jih sedaj ni. Naše podjetje se pogovarja o projektih v drugih regijah, radi pa bi pomagali tudi Pomurju, z vpeljavo že uveljavljenih tehnologij in uvedbo celovite digitalizacije.«

Danes se nam nekako zdi samoumevno, da se odpadki ločujejo, da vemo, kam sodi papir, embalaža in kam recimo steklo. Nekateri bi celo pozabili, da smo včasih vse odpadke metali kar v en zabojnik, eno vrečo. Prav na področju tovrstnega ozaveščanja pa ste bili pionirji prav vi?

»Seveda, največji izziv je takrat predstavljal prav nov način ravnanja z odpadki, v smeri ločenega zbiranja odpadkov po sistemu BioPaS (ločeno zbiranje bioloških odpadkov, papirja in stekla). Sistem ločenega zbiranja odpadkov na izvoru njihovega nastajanja je bil z vidika investicij najracionalnejši in je terjal aktivno vključitev vseh povzročiteljev v sistem.

Občani so ta sistem sprejeli zelo hitro. Največ je k temu pripomogel pilotski projekt ločenega zbiranja v mestu Murska Sobota in okoliških naseljih. Rezultati so bili zelo dobri in tako smo imeli vse osnove za nadaljevanje naših prizadevanj, za uvedbo sistema zbiranja kosovnih odpadkov in na koncu tudi nevarnih odpadkov.

Pilotski projekt smo takrat izvajali še v Jugoslaviji in pri tem smo se srečevali z velikimi problemi tedanje zakonodaje, ker takrat v zakonih Jugoslavije in Slovenije niso dovoljevali možnosti sodelovanja privatnega kapitala v delovanju gospodarskih javnih služb, ki so bile v izključni pristojnosti in izvajanju javnih subjektov (to je občin, republike in države).

Na skupnih sestankih so naši občani vedno znova postavljali vprašanje, ali je možno tak sistem uveljavljati tudi v Sloveniji? Na enem od številnih ogledov smo opravili ogled ločenega zbiranja v avstrijskem Cmureku, ko je naš lastnik Hans Roth zelo jasno podal odgovor: DA! V Cmureku živijo pretežno Slovenci in noben problem ni, da tudi na drugi strani državne meje ne bi sprejeli predlaganega sistema.«

Kaj pa prinaša prihodnost, kam gre podjetje Saubermacher v Sloveniji?

»V podjetju smo nedavno nazaj pripravili strategijo 2020-2025. V slednji je bil jasen cilj umestitev družbe Saubermacher Slovenija kot vodilne na področju inovativnih tehnologij ravnanja z odpadki. Načrti so tako kar obsežni. Vsekakor je vredno omeniti nov način zbiranja odpadkov, t. i. Smart Waste (opp. pametni odpadki), kjer se z uvedbo senzorike in skenerjev lahko identificira pri povzročitelju količina odpadkov, njihova sestava, stanje posod, temperatura in podobno.

Tako se lahko ugotovi, ali je sortiranje pravilno, preko mobilnih aplikacij (v podjetju Saubermacher imamo prav tako aplikacijo, imenovano Doma) pa smo lahko takoj v stiku z uporabniki ter jih obveščamo o stanju sortiranja in dejanski urejenosti slednjega. Prav tako načrtujemo uvedbo novega načina zbiranja odpadkov, kar smo že omenili. Tukaj se bomo ravnali po vzoru našega matičnega podjetja, ki je nedavno nazaj razvilo storitev imenovano Wastebox, ki se trenutno že izvaja v Avstriji, Nemčiji in Franciji.

V načrtu imamo tudi avtomatizacijo sortirnih naprav v smislu doseganja novo postavljenih ciljev Evropske unije, reciklažnih ciljev,  ter uvedbo novih naprav za predelavo novih vrst odpadkov, kot so recimo litij ionske baterije.

Razvoj podjetja Saubermacher Slovenija bo tako v prihodnje temeljil na štirih področjih - osnovno (digitalizacija, izgradnja potrebnih objektov za lastno predelavo odpadkov na naših lokacijah), dodaten razvoj področja nevarnih odpadkov (dodana širitev in zagotovitev dodatne požarne varnosti) ter preboj v sosednje države bivše Jugoslavije na področju ravnanja z nevarnimi odpadki in prenos tehnologij.«

Morda besede ali dva za zaključek, kakšen pomen pripisujete podeljenemu županovemu odličju in kaj bi posebej povedali občankam in občanom?

»V teh 30-ih letih je naša dejavnost prerasla tako občinske kot državne meje in se razvila v pravo gospodarsko panogo. Iz enega zaposlenega smo danes največje privatno komunalno podjetje v Sloveniji, s kar 400 zaposlenimi.

Med vsemi tovrstnimi podjetji smo takoj za Ljubljano, ob tem pa se lahko pohvalimo tudi z velikim ugledom, kar nam kažejo številne raziskave, opravljene na nacionalnem nivoju. Vse pod budnim očesom matičnega podjetja iz Avstrije. Tako danes več ne govorimo o zbiranju odpadkov, ampak govorimo o preprečevanju nastajanja odpadkov – ponovni uporabi odpadkov – snovni izrabi odpadkov – termični izrabi odpadkov – ter o tem, da tisto, kar se odloži na deponiji ne bo imelo negativnih vplivov za bodoče generacije.

Zato sem zelo ponosen, da se je prepoznalo, da podjetje Saubermacher Slovenija skrbi za dobrobit okolja ter potrebe občank in občanov, na področju gospodarnega ravnanja z odpadki. V vseh letih smo do danes že prejeli številna priznanja in nagrade, kjer pa pravijo, da v okolju, v katerem deluješ, ponavadi priznanja pridejo na koncu. Pa vendarle, so ta za nas najslajša in izredno pomembna.

Trudili se bomo, da bomo še naprej nadaljevali svojo zastavljeno strategijo in se še bolj dokazali, da smo zaupanja vreden partner. Tako občanom kot gospodarskim družbam. Kar šteje je to, da gledamo in zremo v prihodnje uspehe, medtem ko se na preteklih izkušnjah učimo in iz teh izidemo še boljši.«

S spleta

Komentarji (0)

Starejše novice