Recimo NE cigaretam! Bo Slovenija do leta 2030 država brez tobaka?

Dan brez cigarete, ki ga obeležujemo 31. januarja, je namenjen temu, da kadilce spodbudi k opustitvi kajenja. Tobak je namreč še vedno eden od vodilnih dejavnikov tveganja za smrt.

Tobak spada med najstarejša poživila, ki jih človek goji. Prvi so ga gojili že Indijanci. V Evropi se je tobak začel uporabljati v 16. stoletju, ko ga je Krištof Kolumb prinesel s svojih potovanj v Ameriko.

Država, stroka in civilna družba si v zadnjih letih prizadevajo, da bi se število kadilcev pri nas še bolj zmanjšalo. Leta 2022 je vlada sprejela strategijo za zmanjševanje posledic rabe tobaka.

Strategija vključuje celovite ukrepe za zmanjšanje posledic uporabe tobačnih izdelkov in dolgoročno vizijo, da bo do leta 2030 Slovenija država brez tobaka. Želijo si, da bi do leta 2030 odstotek odraslih kadilcev padel na 15 odstotkov.

Kajenje v nosečnosti

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje kadi ena od desetih nosečnic, zaradi česar je tobačnemu dimu vsako leto izpostavljenih približno 2000 še nerojenih otrok.

Posledica tega je lahko prezgodnje rojstvo, nizka porodna teža in prirojene okvare, zato bi se morala vsaka nosečnica izogibati cigaretnemu dimu.

Mladi pogosteje posegajo po novih tobačnih in nikotinskih izdelkih

Kajenje je za mladostnike še bolj nevarno kot za odrasle, saj nikotin povzroča zasvojenost. Mlajša kot je oseba, ki začne kaditi, bolj je verjetno, da bo zasvojena z nikotinom, zasvojenost pa bo močnejša.

V mladosti se možgani še razvijajo in če smo takrat izpostavljeni nikotinu, to lahko slabo vpliva na miselne sposobnosti. Prav tako lahko pride do motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju, večji impulzivnosti ali tesnobnosti.

Iz raziskave, ki so jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izvedli leta 2021, je razvidno, da je bilo med odraslimi pet odstotkov uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov in približno en odstotek uporabnikov elektronskih cigaret.

Pri mladih pa so ti odstotki precej višji. 11 odstotkov dijakov 2. letnikov srednje šole je povedalo, da uporabljajo elektronske cigarete. Ogrevane tobačne izdelke je uporabljalo šest odstotkov, nikotinske vrečke pa pet odstotkov dijakov.

Še višji pa je odstotek pri tistih, ki so povedali, da so že poskusili nove tobačne izdelke. Elektronske cigarete je vsaj enkrat kadilo 26 odstotkov srednješolcev, ogrevane tobačne izdelke 13 odstotkov, nikotinske vrečke pa 9 odstotkov dijakov. Pri mladostnikih so vedno bolj popularni tudi brezdimni tobačni izdelki.

Učinki ob opustitvi kajenja so številni

Opustitev kajenja prinaša številne pozitivne učinke v vsakem starostnem obdobju, največje pa so, če kadilec kajenje opusti pred 40. letom starosti, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Tistim, ki bodo opustili kajenje, se bo izboljšalo zdravje in telesna zmogljivost, živeli bodo dlje, tveganje, da bodo zboleli za katero, s kajenjem povezano boleznijo, pa se bo zmanjšalo. Staranje se bo upočasnilo, zobje pa bodo lepši in bolj zdravi. Izboljšal se bo voh in okus.

Stanovanje, avto, obleke in dah pa bodo dišali lepše kot prej. Opustitev kajenja bo izboljšala možnosti za to, da bodo imeli zdravega otroka, bližnji bodo bolj zdravi, ker ne bodo izpostavljeni pasivnemu kajenju. Postali bodo dober vzgled otroku in s tem zmanjšali možnosti, da tudi sam postane kadilec, so v brošuri Izzivi opuščanja kajenja še zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Več vrst pomoči pri opuščanju kajenja

Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej brez pomoči, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so na voljo brezplačno.

Poudarili so še, da naj kadilci, ki želijo opustiti kajenje, za to uporabljajo izkušene pripomočke in zdravila, ki so na voljo v lekarnah ali na recept. V pripomočke za opuščanje kajenja pa ne spadajo elektronske cigarete, nikotinske vrečke in ogrevani tobačni izdelki.