Pomlad se je začela z zelo slabim vremenom, mrazom in snegom, tudi zmrzaljo in močnim vetrom. Vremenske neprilike so nam tako onemogočile, da bi zares začeli z delom na vrtu. Veliko opravil smo tako prestavili v mesec maj.

O aktualnih opravilih na vrtovih smo se tokrat pogovarjali z vrtnarko in ljubiteljico zdravega načina življenja Brigito Šušteršič, ki pravi, da vrtnarje v maju čaka setev, presajanje, zastiranje vrta, tudi že prvo pletje.

Mesec maj je mesec plodovk, saj takrat največ časa posvečamo njim. Od setve že v začetku meseca in potem presajanja sadik, ko ni več možnosti zmrzali, po 15. maju.

Presajanje plodovk na prosto

V maju na prosto sadimo buče, bučke, kumare, kumarice, fižol in koruzo.

»Ob negotovih vremenskih razmerah kakšen teden raje počakajmo s presajanjem na prosto. Seme v zemlji je namreč zaščiteno pred pozebo, sadike pa žal ne,« Šušteršičeva.

Če so že napovedane tople temperature brez možnosti slane, pa lahko nekaj plodovk, kot so paprika, paradižnik, bučke in kumarice, že presadimo na prosto. Če imate rastlinjake, to naredite čim prej, na vrtu pa se bodo odlično počutile pod tunelom in pokrite s kopreno ali folijo.

V sredini meseca maja, ko je nevarnost zmrzali že mimo, je čas za presajanje plodovk na prosto.

Ne pozabimo na kompost

Vsaka ima svoje značilnosti, skupno pa jim je to, da jih lahko sadimo zelo globoko, vsaj do prvih pravih listov.

»Ker so glede hranil zahtevne, jim v sadilno jamico nikar ne pozabimo dati pesti domačega komposta ali organskega gnojila. Jamice obilno zalijemo in šele nato rastlino posadimo. S tem poskrbimo, da vlaga in hranila ostanejo v globini.«

V boj nad vrtne škodljivce

S presajanjem sadik na prosto, pa nas lahko obiščejo že prvi škodljivci. V boju z njimi pomagajo cvetlice ter različne dobre in koristne kombinacije sosedov na vrtu, ki bodo marsikateremu škodljivcu preprečili vstop na vrt, druge pa z njega odgnale.

Za tiste, ki kljub temu pridejo na vrt, ima Šušteršičeva kar nekaj preverjenih domačih rešitev. Najzanesljivejši recept je vsekakor to, da že na začetku zagotovimo pravo ravnovesje – tako v zemlji kot tudi na celotnem vrtu.

Rastline, ki nam pomagajo proti škodljivcem, so:

  • koprive – uši,
  • pelin – gosenice, listne uši, mravlje,
  • vratič – mrčes, pršice,
  • paradižnikovi listi – kapusov belin,
  • njivska preslica – pepelasta plesen, rja in druge vrste plesni.

»Uporabimo jih lahko sveže, ker pa nekatere rastejo le določen čas, si jih nekaj vedno tudi posušimo. Iz rastlin lahko naredimo čaje, brozge in prevretke.

Meseca maja lahko pridno nabiramo in sušimo veliko zdravilnih cvetlic in zelišč, tudi za lastno uporabo in uživanje. Na vrtu se že bohotijo cvetovi ognjiča in kamilice. Tudi mete in melise si posušimo dovolj. Prav tako ne pozabimo na bezeg, koprive in vse druge koristne rastline, ki nam jih narava ponuja,« zaključi Šušteršičeva.

Vabljeni k obisku Brigitine vrtnarije v Ivanovcih, kjer vas čakajo sadike plodovk in druge zelenjave ter zelišč.

Vzajemna

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Marduk

HGanđo trbej v presaditi, ja ja.

detroit

Pepca zavistno prijateljici Lojzki:
Madonca, kako si lepo shujšala.
Kakšna nova dieta?
Lojzka: Kje pa, samo krompir, korenje, fižol …
A res? Pa si vse to kuhala ali pekla?
Ne, okopavala!
..................
Samooskrba postaja nekakšen trend.Vsekakor vrtnarjenje odobravam in si želim,da bi jih čimveč vrtnarilo.

Starejše novice