*Fotografija je simbolična
V sklopu projekta Zlati Kamen so izbrali najbolj razvite občine v Sloveniji in pomurske občine zasedajo dokaj nizka mesta na lestvici razvitosti občin.

Analizo občin so opravili z merljivimi kazalniki, kot so na primer stopnja finančne samostojnosti občine, razvitost podjetništva, investicije v gospodarstvu, delež hitro rastočih podjetij, kazalnike izobrazbe...skupaj je bilo kar 32 kazalnikov iz osmih področij. 

Organizatorji projekta so pojasnili, da se njihov indeks močno razlikuje od indeksa ministrstva za finance, saj ga na ministrstvu pripravljajo za razporejanje razvojnih sredstev in ne za celovito presojo razvojnega stanja kot pri projektu Zlati Kamen.

Vir: zlatikamen.si

Izstopata osrednjeslovenska in gorenjska regija, velike razlike med vzhodom in zahodom

V najvišji kategoriji je zelo visoko stopnjo razvitosti doseglo le pet slovenskih občin, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu: Ljubljana, Trzin, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Naklo. Te občine izstopajo po visoki stopnji razvoja na področjih življenjskega standarda, razvitega gospodarstva, socialne kohezije in varovanja okolja. Z visoko stopnjo razvitosti je ocenjenih 36 krajev, treba pa je poudariti, da so na vrhu občine iz osrednjeslovenske in gorenjske regije. V severnoprimorski regiji je sedem visoko razvitih občin, po dve sta v jugovzhodni Sloveniji, obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji.

Analiza razvitosti občin nam daje jasno sliko razlik v razvitosti med vzhodom in zahodom države.

Najbolj razvite občine so na zahodni polovici, najmanj razvite pa na vzhodni polovici. 

Vir: zlatikamen.si

Hodoš na repu seznama, Murska Sobota edina v prvi stoterici

Prav vse občine, z izjemo Mestne občine Murska Sobota, iz pomurske regije so v drugi polovici seznama in so uvrščene med povprečno razvite (7 občin), podpovprečno razvite (5 občin), nizko razvite (14 občin) in ena kot zelo nizko razvita občina. Mestna občina Murska Sobota, pa kot rečeno zaseda 94. mesto in spada med povprečno razvite občine. V tej kategoriji najdemo še Gornjo Radgono, Odrance, Ljutomer in Moravske Toplice.

Na dnu seznama sta edina dva kraja, ki spadata v zelo nizko stopnjo razvitosti: to sta mali občini Hodoš in Osilnica.

V nizko stopnjo razvitosti sodi še 33 krajev, kjer prevladujejo občine iz podravske in pomurske regije. V projektu ugotavljajo, da najslabše razviti kraji iz zahodnih regij dosegajo vsaj povprečno raven razvoja.

Občine so razvrstili glede na stopnjo razvitosti v naslednje kategorije: zelo nizka razvitost, nizka razvitost, podpovprečna razvitost, povprečna razvitost, nadpovprečna razvitost, visoka razvitost in zelo visoka razvitost. Celoten seznam občin si lahko pogledate na naslednji povezavi.

S spleta

Komentarji (10)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
itak. (nepreverjen)

Ja ka ste pa te mislili? Ka do Goričke občine z eno gostilno in gasilskin domon med bole razvitimi občinami? Tou je tisto ka sakša vejs na Goričkon ščela meti svojo občino, zdaj pa te majo ka majo. V bistvi nemajo nika.

xxxxx (nepreverjen)

Tudi, če bi se vse goričke občine združile v eno občino, bi tudi ta občina bila med občinami z nizko stopnjo razvitosti. Velikost občine ni merilo za razvitost. Komenda, Naklo in Žiri so tudi vasi in so med visoko razvitimi.

In reply to by itak. (nepreverjen)

Goričanec_še idnok (nepreverjen)

V bistvu imaš prav. Ali pa tudi nej.
Pusti tej žabare in ostali del razvite civilizacije, da nas smatrajo za kmetauzarje,
pa bomo mi sami lahko uživali v plodovih Goričkega.
Takšne narave in ljudi kot so na Goričkem nega nindrik indrik.
Nej nam trbej vlejčti kulture k nam.
Kda kultura pride iz žabarije k nan gratajo namesto vegetarijancov vsi mesojedci.
Najrajši majo cverke pa domačo šunko iz domačoga praščiča.
Češki praščič je tak dober.
Uživajmo v ten ka mamo !!!!

In reply to by itak. (nepreverjen)

backtonature (nepreverjen)

če si med manj razvitimi kraji ima to veliko prednosti, ki jih znajo ceniti ljudje ki tam živijo in če jo znaš videti. seveda to ni za mestne ljudi.

EMIL S. (nepreverjen)

Cirkus ob 100 letnice priključitve Prekmurja k Sloveniji je mimo, lepe besede govorcev na čelu s Šarcem je odnesel veter. Ljubljančani so se lepo najedli in napili, eni lepo zaslužili, velike pejneze je Kučan razdelil (samo ne Prekmurcem) Prekmurje pa ostaja v dreki kak je bilo.

zunanji (nepreverjen)

Amen. Tako je tou.

In reply to by EMIL S. (nepreverjen)

simon j. (nepreverjen)

Jaz, vi in ostali prekmurci smo prekmurje, kar zagotovo ne smatram za drek. V bistvu je v prekmurju raj. Obdani smo z lepo naravo in mirom, tudi multi-kulti nas prevec ne spodkopava. Zakaj bi iskali vzroke za nas obstoj, razvoj kjerkoli drugje kot tukaj doma, v prekmurju. Razvijamo se tako, da disi po prekmurju zato, ker tako zelimo. Dajmo se cenit, pljunit v roke in ne stokat kot neobogljene puncke. Prekmurje je raj.

In reply to by EMIL S. (nepreverjen)

SIMONU (nepreverjen)

Ti 100 % jemlješ nedovoljene substance.

In reply to by simon j. (nepreverjen)

Pohodnik (nepreverjen)

Te pa EXPANO nič ne prinese...cudnooooo

Ofeden (nepreverjen)

Glavno ka ste se avgusta vsi slinili pa repenčili ob proslavi priključitve k “matičnon” narodi. Dajte no... Že te san komentero ka man to gospodo pun kufer pa naj se poberejo ka mi nemamo kaj proslavlate. Slovenija pa Slovenci so skous gledali za svoje riti za nas male lidi (nej prave Slovence oz. Madžare) pa njin je “doj visilo”. Sigdar menje se počütin Slovenca, skous bole Prekmurca.

Starejše novice