Večini grenijo prijetne poletne večere komarji, ki s svojimi piki poskrbijo za srbečico. A kaj ko so lahko ti tudi prenašalci resnih virusov - recimo Zahodnega Nila.

Okužba z virusom Zahodnega Nila je sicer pri nas redka, vendar pa so letos zaradi pojava v bližini Slovenije preventivno odredili testiranje enot krvi za transfuzijo na virus Zahodnega Nila.

Pojav virusa Zahodnega Nila so v najmanj eni od zadnjih šestih sezon potrdili v vseh državah, ki mejijo na Slovenijo. Največje število potrjenih bolnikov, okuženih s tem virusom, so do sezone 2018 zaznali blizu slovensko-hrvaške meje, poroča STA. Območje Slovenije je bilo že pred prvo potrditvijo virusa Zahodnega Nila uvrščeno kot območje z možnostjo pojava tega virusa zaradi naravnih danosti v okolju, ki omogočajo življenje komarja prenašalca.

Lani pri nas kar štirje primeri tovrstne okužbe

Prvi primer tovrstne akutne okužbe so v Sloveniji potrdili avgusta leta 2013, lani pa kar štiri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila. Eden od teh je bil vnesen, najverjetneje s Hrvaške, ostalih bolezni, ki jih lahko prenašajo komarji, pa za zdaj pri nas ni bilo moč zaznati.

Virus Zahodnega Nila so odkrili na severozahodu Ugande v provinci West Nile leta 1937. Virus se prilagaja različnim ekosistemom in gostiteljem. Našli so ga v 65 različnih vrstah komarjev, čeprav je za prenos virusa pomembnih le nekaj vrst komarjev iz rodu culex, v katerih se virus lahko namnoži.

Kakšni so znaki in simptomi?

Bolezen v 80 odstotkih poteka popolnoma brez znakov in simptomov, približno pri petini bolnikov se lahko pojavi gripi podobna bolezen. Pri približno odstotku, v katerem so predvsem starejši od 50 let, kronični bolniki in tisti z oslabljenim imunskim sistemom, pa lahko pride do prizadetosti centralnega živčnega sistema. Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom pri ljudeh ni, obstaja pa cepivo za konje. Zdravljenje je samo v obliki podporne terapije, ki zagotavlja delovanje organov oziroma zaščite možganov, če pride do okužbe, zapisuje STA.

Zaradi pojava virusa Zahodnega Nila v bližini Slovenije so letos pripravljenost na pojav virusa na državni ravni dvignili za eno stopnjo. To pomeni, da vse bolnike, ki imajo nevrološke težave, testirajo tudi na ta virus, pregledajo pa tudi vse enote darovane krvi.

Bolezen se namreč ne prenaša samo s pikom komarjev, ampak tudi s transfuzijo okužene krvi, zlasti če bi darovalec prihajal iz držav, v katerih je takšnih okužb več.

Kako se zavarovati?

So pa komarji zaenkrat bolj nadloga kot resnična nevarnost, so za STA pojasnili na NIJZ, vendar pa je kljub temu dobro se pred komarjevimi piki zavarovati, in sicer z dolgimi rokavi in hlačnicami ter z repelenti, ki preprečujejo pike komarjev.

Prisotnost komarjev lahko omejimo tudi tako, da okolico hiše uredimo, da je čim manj vabljiva za komarje in njihovo razmnoževanje. Poskrbimo, da ne zastaja voda v lužicah v kozarcih, lončkih za rože in jaških. Z mrežami na oknih lahko preprečimo vstop nadležnih insektov v bivališča.

Sezona komarjev pri nas traja od junija do konca septembra, tudi dlje, če je zelo toplo leto. Lani je bila zelo intenzivna sezona v Grčiji in na Hrvaškem, za letos pa alarmantnih podatkov še ni.

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Horgoš (nepreverjen)

Ne vem, če je kateri od salonskih strokovnjakov NIJZ-a vido komarja v živi. Če bi, ne ni takšnih neumnosti klatili. Na Madžarskem se izvaja špricanje z letali, pri nas pa je prepovedano. Ravno včeraj je bilo obvestilo v Lentiju, da bodo škropili z letali.

En Prlek (nepreverjen)

Tote komore so nan tak ali tak migrati s seboj prnesli.

madajno (nepreverjen)

Daj ne pluvaj neka napamet.

In reply to by En Prlek (nepreverjen)

(nepreverjen)

Cepivo za ko je je vredi tudi zamoške?

Starejše novice