Z današnjim dnem se na visokošolskih zavodih začenja drugi prijavni rok na dodiplomske in enovite magistrske programe.

Na še prosta vpisna mesta se torej lahko prijavijo vsi tisti, ki prijave niso opravili v prvem roku oziroma se niso uvrstili v nobenega od študijskih programov, navedenih v prvi prijavi, pa tudi tisti, ki se niso vpisali v študijski program, v katerega so bili v prvem prijavnem roku sprejeti.

Na ljubljanski, mariborski, primorski in novogoriški univerzi ter na javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih je razpisanih skupno 7332 vpisnih mest, od tega 4869 mest za redni študij in 2463 mest za izredni študij. Seznam prostih mest je objavljen tudi na portalu eVŠ.

V prvem roku sprejetih dobrih 11.000 kandidatov

Drugi prijavni rok bo potekal do 29. avgusta, kandidati pa lahko obvestilo o tem, ali so bili sprejeti, pričakujejo do 25. septembra. K samem vpisu bodo nato pristopili med 25. in 30. septembrom, še piše STA.

V prvem prijavnem roku je na 17.399 razpisanih mest prispelo 14.704 prijav, pri čemer je bilo sprejetih 11.119 kandidatov.

S spleta

Komentarji (11)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
rgregerg2234 (nepreverjen)

in te mi zaj nešče povej ka tej sistem deluje ka se sako leto ide šaulat prek 15 jurjof mladijne. Te pa sidijo na zavode z diplomof pa je vse predobro za njih. Škoda guča. Takoj trbej uvesti sprejemne izpite in visoke omejitve za vse fakultete. Šaula se naj tisti keri je rejsan sposoben nej pa sake ka ma 10 minut časa.

Gimnazijo skauz ide z dvojkame pa trojkame pa se dale vpijše na marketing, FDV, predšolsko vzgojo, razredni pouk ale pa nekšno dvopredmetno sranje po vsej verjetnosti geografija/zgodovina ale geografija/sociologija ker je najležje in te je to to. 6 lejt študera ka sake letnik ponavla, država plačuvle, med ten še prek študenta riba delo, ka tiste ka so na zavode itak ne dobijo služjbe ka samo študente vseposejdi iščejo in te po 7 letaj študija je majster ka je kumaj zvozo učitel, politik, novinar pa tak dale. Sramota. Pa ka o ton ka na raznih ekonomskih pa filozofskih nemajo strožjih omejitev sploh ne gučimo. Kera država nuca 30 študentof marketinga sako leto samo iz mariborske fakultete? Ge do tej lidgej iskale slujžbo? Što nuca 40 geograf/zgodovinar sako leto? Škoda guča rejsan. Zaenkrat še ide, ker smo v toj dobi, ka sake lejko študera kumaj negi 10 lejt. In se piramida kumaj zača nabejrati ampak se spodnji sloj hitro in hitro krči. Zakoj pa mislite ka so čistilke, zidare, delavce v proizvodnjaj, šlosare, prevozniki tovornjakof večijnoma južnjake? Keri slovenec de pa delo, če lejko ide na tisoč in eno izobraževanje in višje šolsko in visoko šolstvo in baug pomagaj ka vse nej.

Naše šolstvo de propadnolo v roke 20-30 lejt, kda de sake drujge doma z diplomo sedo, pa več nišče nede ščel delati dela kere nejso v sklope z njegovof diplomo.

V fakse, kere plačaš pa napraveš pa se sploj spujščo nemo. San glih eto vido, postani strojni/gradbeni inženir v 2 semestrih. Ja malo morgen.

pravi butalec (nepreverjen)

gornjemi:
glej, to ti je današnja strategija preživetja. Deset let štidiraš pa predvsem delaš prek študenta, ajaš pa papaš pri mamici;
kda pa mukoma doštudejraš, se pa kak filozof, sociolog, ....prijaviš na denarno socialno pomoč (premođženja itak nika nemaš, samo lačno rit), dobiš 392 evra, dale ajaš pa papaš pri mamici, za lajf pa socialka zadostuje;
pa se smigeš iz tistih, ka odijo za minimalca rintat pa za tvojo socialko davke pa prispevke plačujejo
jebi ga, to je to - viš ka se je te "dober glas" o easy lajfi v "socialnoj" Evropi pročul že na druge celine in ono bi tudi tak!

In reply to by rgregerg2234 (nepreverjen)

rgregerg2234 (nepreverjen)

Dobro zaj migranti so pa drujga debata al ja.
Če san ge nendri v zabačenoj afrike doma pa mi nešče povej čuj, nekak se prek v evropo sprave, dobijš gesti, pijačo, oblačila, sobico za živeti pa še sake mejsec do ti dale pejneze pa nika ti nej trbej delati? Jebote vejpa sprve skočen na prvo ladjo ka mijmo ide. Itak ka mij nikan nejdemo če pa mamo v sloveniji pune rijte. Najdale ka idemo idemo v avstrijo ka te mamo malo bole pune rijte.

Socializem je vrejdi zadevca ampak ma svoje meje. V kratkon ( 20-30-40) lejt de teh lujde kere do dobivale socialo pa koristili socialo več kak pa tisteh ka do delali in te de problem. Ampak to pač nišče ne razmi, ka se pejneze ne zemejo samo iz lufta. Ka univerzalni dohodek pa zašenke šaulanje,zdravstvo prijde pejnez iz žepk lujde keri sake den delajo 8-9-10 vr. Ampak to je težko razložite lidan, še cilau pa ten od 18-28 leta.

Tau de prišlo do enoga lejpoga obdobja za 30-40 lejt v evrope ge do se spominjale daljnega leta 2016 in si mislile jebenti, mogauče pa neje blo pametno sprejeti milione migrantof, katerih lastnost je pač velka familija pa nika delati. Če ma sake po 5-6 dicej lejko iz toga miliončka hitro grata 3 miliončke. De še zanimivo, na veselje se teh problemof nemo včako ka mo crkno, taka uživan življenje trenutno ampak prihodnje generacije pa do še mele velki velki problem z raznimi migracijami in socialnimi sistemami, ker se dugo več nedo mogle podperate.

Zatau pa ameriški pregovor tudi pravi, če pri 25 letaj nejsi levičar nemaš srca,če pa pri 40 lejtaj nejsi desničar pa nemaš pameti.

In reply to by pravi butalec (nepreverjen)

rgregerg2234 (nepreverjen)

Aja pa ka je glih aktualno. To socialno zdravstvo in propad le tega, se že kaže v tem, da je boljše če ideš samoplačniško na pregled kak pa k "Zastonj" doktore, ker drugače prlej umreš kak pa dobijš pregled. In to ka de se urgenca plačuvala če neje urgento, saj pa to je znak ka ide na slabše. Premalo delavcov ka bi pomagali vsen, taka boš kaznjeni če tvoja bolečijna neje bijla nevarna. Tak kak praven, trbej konkretne reforme v države, kerih pa itak nede, ker naša država bazejra na lejvi praute desnin, državljane pa goni v kurac. Tak da ja zdravstvo ide na slabše.

Zakoj je tak? Enostavno. Ker država nema pejnez za zaposlijtev več oddelkov, več doktorov, več medicinskih sester. Čist preprosto. Idemo k tumi ka do naši izdatki za socialno državo čiduže večje in v kritičnem razmerju s samimi prihodki. In kaj potem? Višanje davka? Še več pobrati od delavca? Tak so delali tudi v srednjoj veki v kraljevinah in vsi znamo kak hitro so se puntari obrnoli.

In reply to by rgregerg2234 (nepreverjen)

trus2 (nepreverjen)

Če že guč o marketinge, v marketinge včasi dobiš službo. To je zgrešeno mišljenje. Glede zgodovine, geografije pa razrednoga pouka pa se strinjan. Ali FDV pa Ekonomska fakulteta je sploj nej slaba odločitev pa vsi dobijo delo(če seveda ščejo).

Tudi z drugimi družboslovnimi faksami se da dobiti delo. Seveda je težje. Ali resni študenti najdejo brez problema. Neresni pa so itak na vsaki fakultete, tuj na strojništve.

Se pa strinjan ka preveč podperamo neresne študente.

In reply to by rgregerg2234 (nepreverjen)

študenter (nepreverjen)

očitno si zamenjo diplomanta oz. magistranta marketinga pa nekšnoga ka ma srednjo ekonomsko pa + 2 napravlene pa dela kak komercialist. Razlika.

Resni pa neresni študenti so itak vseposejdi neven zakoj ali s kejc bi si sploj mislo ka jih na strojništve nega.. tan so še kumaj pravi pajaceki in to znan iz osebnih izkušenj ker san ge med njimi. Ide se za slujžbe. Strojnik de jo prlej najšo kak geograf. Prlej de jo najšo kak nekšen neven politolog iz FDVja. Prlej de jo najšo kak tisoč in ena smer ekonomije. Pa nej tij meni gučate ka se na pune išče družbenoga informatika iz FDVja lepo prosen. Če si užaljeni ka študejraš marketing boj raje tiho, ka se zna kakšno je stanje z ekonomija vš,vs, +2, triletna, odrasla izobraževanja itd. Prdneš pa si nekaj iz ekonomije.

Samo za tebej san šau glejdat na mojedelo kelko diplomantof/magistrantof marketinga se išče. Pogledno san 120 oglasov pa mislen ka niti enoga. Taka mi te tij pokaže ge ekonomisti pa fdvjevci dobijo v sekundi slujžbo ka te iden ge tuj včasi tau študerat.

In reply to by trus2 (nepreverjen)

trus2 (nepreverjen)

To ka de strojnik prlej dobo je dejstvo, s ten se strinjan.
Družben informatik= informatika. Informatika je iskano področje, poleg računalništva.
Ne študeran marketinga ali karkoli od slabo iskaneh smeri, san pa delo v večjon podjetje ge je bilo največ povpraševanja pa prostora za zaslužek v marketinge.
Ekonomist/FDV-jevci, kere delajo med fakson majo zagarantejrano službo. Poznan več primerov.
Samo ščen prafti ka se da dobiti službo tuj s temi smermi, seveda težje.

Taka če koga zanima kakša takša smer, lejko ide študerat vseeno. Nej trbej vse na strojništvo pa računalništvo poslati. Samo to ščen povedate. Seveda pa je boljša odločitev na kaj takšoga poslati.

In reply to by študenter (nepreverjen)

trus2 (nepreverjen)

+ ka točno je narobe s poklicon komercialist? Zaslužijo lejko več od inženirof strojništva.

In reply to by študenter (nepreverjen)

študenter (nepreverjen)

Lekar ti bralno razumevanje ne štijma al kak. So ti besedilne naloge probleme delale v osnovnoj pa srednjoj?

Što je pravo ka je komercialist slaba slujžba? Neje pa to slujžba za kero moreš bite magister marketinga to ti ge gučin, tau je lejko nešče što ma 5 stopnjo ekonomske smeri.

In reply to by trus2 (nepreverjen)

študenter (nepreverjen)

san še šau za strojnika poglednot zakoj pa nej. prveh 10 oglasof. 6 konsturkterof z diplomo ali magisterijon za nedoločen čas. Prosen utihni z takšnimi iz rijti privlečenimi forami.

In reply to by trus2 (nepreverjen)

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

jaz bi se vpisal na gasilski fakultet , alkoholna smer

Starejše novice