V Sloveniji je letos za mišjo mrzlico zbolelo že 231 oseb, kar je največ od leta 1983, ko so začeli spremljati bolezen.

Porast mišje mrzlice smo v Sloveniji zabeležili leta 2008, ko je zbolelo 45 oseb, leta 2012, ko jih je zbolelo 185, in leta 2017, ko je zbolelo 76 oseb.

Eden od dejavnikov tudi podnebne spremembe

Mišja mrzlica se lahko pojavlja s posamični primeri, ciklično pa tudi kot izbruh, približno na dve do tri leta. Dejavniki, ki pogojujejo nastanek epidemij, po navedbah ministrstva za zdravje niso natančno znani.

Vsekakor so to podnebne spremembe z višjimi povprečnimi temperaturami in obilnejšimi padavinami ter blažje zime z manj snežne odeje.

Poznan je tudi biotski dejavnik, ki pomeni obilnejšo rodnost bukve in hrasta, ki sta poglavitna hrana za male sesalce. Ti so gostitelji in prenašalci hantavirusov, ki povzročajo mišjo mrzlico. Oba omenjena dejavnika pogojujeta večje preživetje virusov pozimi ter posledično večjo rodnost in število glodavcev. Poleg tega je smiselno omeniti tudi antropogeni dejavnik, ki pomeni, da zaradi primernejših temperatur ljudje pogosteje zahajajo v naravo in pridejo v stik z okuženimi izločki glodavcev.

Cepiva za zdaj še ni

Sicer je mišja mrzlica akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi.

Bolezen se z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka. Zdravljenje je simptomatsko. Smrtnost zaradi bolezni je nizka, to je od pet do 15 odstotkov. Cepiva proti tej bolezni pa zaenkrat še ni.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice