Ministrstvo za okolje in prostor je danes predstavilo osnutek novega stanovanjskega zakona in ga dalo v javno obravnavo, ki bo trajala 45 dni.

Minister Simon Zajc je z državnim sekretarjem Alešem Prijonom predstavil stanovanjski zakon, ki naj bi reševal težave na področju stanovanjske problematike. Zajc ocenjuje, da bodo z zakonom rešili težave tako na področju najema, kot na področju nakupa stanovanj.

Stroškovne najemnine namesto neprofitnih

Po trenutno veljavnem sistemu subvencije za neprofitna stanovanja plačujejo občine, subvencije najemnikov tržnih stanovanj pa si razdelita država in občine.

Osnutek nove stanovanjske zakonodaje predvideva zamenjavo sedanje neprofitne najemnine s stroškovno, ki bo višja, ampak bo razliko pokril stanovanjski dodatek. Državni stanovanjski sklad in občinski skladi bodo dobili več denarja, ki ga bodo porabili za vzdrževanje in gradnjo novih stanovanj.

Občine so lani za subvencije namenile 12,4 milijona evrov, država pa 3,8 milijona evrov. Po novem sistemu, kjer bodo občine subvencionirale tržni najem tistih, ki javnega stanovanja ne bodo dobili, bo strošek občin za stanovanjski dodatek približno enak, bistveno več pa bo namenila država. Občine naj bi tako za stanovanjski dodatek namenile 12,3 milijona evrov, država pa 28,5 milijona evrov letno. 

Stroškovna najemnina bo izračunana na podlagi stroškovne cene novega stanovanja in bi lahko znašala do 5,2 odstotka te cene. Odvisna pa bo tudi od lokacije, znašala pa bi naj med 5 in 7,30 evra na kvadratni meter ter bo vsako leto posodobljena glede na tržne razmere. Stroškovne najemnine, bodo lahko tako dvakrat višje od zdajšnjih neprofitnih, z namenom odpravljanja izgub javnih stanovanjskih skladov.

Občine bodo lahko omejevale najemnine na trgu

Velika novost je predvideno omejevanje stopnje rasti tržnih najemnin. Po osnutku zakona stopnja rasti v treh letih ne sme preseči 15 odstotkov, v enem letu pa ne 10 deset odstotkov.

Najemnik bi naj bil tudi upravičen do vračila razlike, če inšpektorji ugotovijo, da je plačeval več kot 50 odstotkov višjo najemnino od povprečja tržnih najemnin na območju nepremičnine, ki jo najema.

Po novem bodo občine lahko celo omejevale maksimalno višino tržne najemnine v primeru, da je na njenem območju tržna najemnina presegla dvakratnik stroškovne najemnine na istem območju. Ta omejitev ne sme biti nižja od 1,5-kratnika stroškovne najemnine.

Javna najemniška služba bo oddajala stanovanja v imenu lastnikov

Nova pridobitev naj bi bila tudi javna najemniška služba, ki jo bo ustanovil Stanovanjski sklad RS in ki naj bi po ocenah ministrstva na trgu zagotovila do 30 tisoč stanovanj. Javna najemniška služba bo namreč najemala stanovanja na trgu in jih oddajala kot javna, lastniki stanovanj bodo tako razbremenjeni najemodajalskih opravil.

Služba bo lastniku plačala najemnino, poiskala najemnika in skrbela, da bo stanovanje vrnjeno lastniku nedotaknjeno, lastnik pa bo upravičen do stroškovne najemnine. 

Spremembe tudi za upravnike večstanovanjskih stavb

Mandat upravnika naj bi po novem bil omejen na pet let, ureditev bi veljala tudi za obstoječe pogodbe za nedoločen čas, saj bi se spremenile v petletne.

Lastniki stanovanj bodo upravnika izbirali s 50-odstotno večino. Pri zahtevanih soglasjih se bodo zahteve zniževale za 25 odstotnih točk (za 100-odstotno soglasje bo po novem potrebno 75-odstotno in tako dalje). Upravniki bodo lahko rezervni sklad upravljali samo skupaj z etažnimi lastniki, za vsako stavbo pa bodo morali odpreti ločen fiduciarni račun za rezervni sklad. Stroški se bodo po novem delili glede na površino stanovanj.

Državne garancije za kredite

Za mlade in mlade družine, ki težko prihajajo do posojil za nakup stanovanja, so predvidene državne garancije. V primeru nezmožnosti odplačevanja posojila, pa bo lastništvo stanovanja in posojilo prevzel Stanovanjski sklad RS ter upravičencu dovolil nadaljnje bivanje pod pogojem plačila stroškovne najemnine. 

Občinski stanovanjski skladi se bodo po novem lahko bolj zadolževali, saj zakon prinaša dvig omejitev, z zdajšnjih 10 odstotkov kapitala sklada, na 50 odstotkov. V novem zakonu so tudi določeni pogoji za ustanavljanje stanovanjskih zadrug.

Po ocenah naj bi bilo na trgu trenutno 170 tisoč praznih stanovanj. 

*Naslovna fotografija je simbolična.

S spleta

Komentarji (5)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Kroške123

tiste ka majo do mele več, tiste ka nemajo pa tak nigdar nedo mele

69 (nepreverjen)

Ahaaha, 170000 praznih stanovanj :) se strinjan ka je ogromno stanovanj praznih, ampak dajte prosim malo preverit podatke, pa dvakrat večja najemnina? :) ni mi jasno ali hočete napihniti stvari za večjo branost ali pa res verjamete temu kar napišete :)

Uradni podatki (nepreverjen)

Evo ti uradnih podatkov, če si jih sam nevejš poiskati 69.

1. 1. 2018 je bilo v Sloveniji 852.200 stanovanj, od tega je bilo 680.000 stanovanj naseljenih, 152.200 praznih, 20.000 pa je bilo počitniških stanovanj. V 80,8 % naseljenih stanovanj so bivali njihovi lastniki. Najemnih stanovanj je bilo 7,7 %, uporabniških pa 11,5 %.

tt (nepreverjen)

To z temi neprofitnimi stanovanji se mora nekaj urediti, ker mi je direkt slabo ko vidim ljudi ki živijo v neprofitnih stanovanjih, vozijo pa se z avtomobili vrednimi 50,000eu ali pa še več...

Fdeg (nepreverjen)

Ne vem zakaj dajete to sliko pod neprofitna stanovanja. Ta blok ze nekaj casa spada med profitna.

In reply to by tt (nepreverjen)

Starejše novice