Pri odkrivanju kožnega raka ključno zgodnje odkrivanje in zdravljenje.

Koža je naš največji organ oziroma čutilo, saj pokriva skoraj celotno površino človeškega telesa. Ščiti nas in naše organe, tvori vitamin D in preprečuje izgubljanje vlage iz telesa. Od rojstva  se spreminja, deloma zaradi časovnih in hormonskih zakonitosti staranja, vplivajo pa tudi drugi dejavniki in različne bolezni. Del tega dogajanja so tudi novotvorbe, ki nastajajo na naši koži. Večina je neškodljivih, njihova rast je omejena in človeka ne ogrožajo. Del pa je neprijaznih, malignih, ki uničujejo tkivo okoli tvorbe in se lahko razselijo po telesu v obliki rakastih tvorb. Pod skupnim imenovalcem »rak kože«, ki je najpogostejša oblika raka na svetu, se skriva raznolika skupina bolezni z različnim izgledom, potekom in prognozo. 

Pri večini oblik te bolezni je ključno zgodnje odkrivanje in zdravljenje, zato tudi v času epidemije ne smemo pozabiti na samopregledovanje in spremljanje sumljivih sprememb na koži. Oziroma kot sta pred leti v kampanji "10 minut za življenje" opozarjala nekdanji smučar Jure Košir in televizijska voditeljica Mojca Mavec: “Le nekaj minut na mesec ti lahko reši življenje”.

O tem smo se pogovarjali s kirurgi iz Estetike Fabjan. Ti veliko svojega profesionalnega časa sicer posvetijo temu, da ženskam pomagajo do popolnega izgleda s posegi kot so povečanje prsi, pomoč pri hujšanju z liposukcijo, moškim pa do pomlajevanja z raznimi posegi ko je presaditev las in še mnogo več, vse več povpraševanja pa je tudi po storitvah kot je odstranjevanje znamenj.   

Vsaka drugačnost je lahko sumljiva

Da bi bilo najbolje, če bi si kožo pregledovali vsak mesec ali vsaj vsak drugi mesec, poudari tudi dr. Mirjam Rogl Butina, dermatologinja iz Dermatologije Rogl Fabjan.

Mirjam Rogl Butina, dermatologinja

"Pregledamo vso kožo – od glave do prstov na nogah, vključno s spolovilom. Pregled naj bo relativno hiter, 10 do 20 sekund, njegov namen je, da zaznamo kakršnokoli spreminjanje stanja na koži. Če na določeno spremembo postanemo pozorni, jo čez mesec dni spet preverimo. Še bolje je, če nas pregleduje druga oseba, ki boljše vidi lasišče in hrbet."

Posameznik ima na telesu približno 10 do 40 znamenj, zato vam je lahko v pomoč pri pregledovanju kože doma angleška kratica ABCDE, pri čerem je A Asimetrija v obliki znamenja, B so nepravilni robovi (borders), C neenakomerno zabarvanje (colour), D je premer znamenja, večji od 6 milimetrov (diameter) in E za dvigovanje nad raven okolne kože (elevation) oziroma razvoj lezije (evolution). 

"Vendar je treba biti pozoren na kakršnokoli očitno spreminjanje,« opozarja Rogl Butina, "če vam neka lezija na kakršenkoli način 'pade v oko', tudi če ne izpolnjuje zgoraj izpolnjenih pogojev in je le drugačna, bodite pozorni in jo še podrobneje preglejte med rednim pregledom." O vsakem sumljivem znamenju moramo obvestiti osebnega zdravnika, da nas napoti k specialistu. V času epidemije je veliko specialistov komuniciralo tudi prek elektronske pošte, zato razlogov za odlašanje ni.

"Mi imamo tudi posebno hitro prijavo, na katero posameznik posreduje fotografijo lezije, ki ga skrbi, in osnovne podatke, mi pa se potrudimo čim bolj natančno odgovoriti. Se je pa treba zavedati, da gre za orientacijski pregled, ki ni nadomestilo pravega kliničnega pregleda v živo."

Dermatologi si pri prepoznavanju kožnih znamenj pomagajo z dermatoskopijo in računalniško podprto dermatoskopijo.

"Dermatoskop omogoča natančnejši pregled in s povečavo opazimo spremembe, ki s prostim očesom niso vidne, kot so posebni vzorci pigmentne mreže, potek žilja, znake izzvenevanja … To nam veliko pove o naravi lezije. Z računalniško podprto dermatoskopijo te natančnejše posnetke spravimo, jim sledimo tekom časa in jih primerjamo med seboj,« razloži Rogl Butina. »Pri mnogih malignih lezijah je namreč pravočasna odstranitev ključna za ugoden potek bolezni."

Kožni rak ne izbira

Najpogostejše vrste kožnega raka so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Medtem ko imata prva dva večinoma dobro napoved, je melanom zelo nevaren rak. Razvije se lahko kjerkoli na koži, vendar so nekatera območja pogosteje prizadeta od drugih, pojasni dr. Jaša Žerjal, specialist dermatovenerologije.

Jaša Žerjal, specialist dermatovenerologije

"Pri moških se melanom najpogosteje pojavlja na hrbtu in ramenih, pri ženskah pa ga pogosteje odkrijemo na spodnjih okončinah. Se pa stopnja incidence melanoma razlikuje tudi glede na rasno pripadnost. Belci imajo približno deset- do dvajsetkrat večje tveganje za nastanek kožnega melanoma kot temnopolti. Poleg tega belopolte delimo še v štiri skupine glede na sposobnost tvorbe zaščitnega pigmenta melanina. Večje tveganje za nastanek melanoma imajo tako ljudje s fototipoma kože I in II; to so svetlopolti, svetlolasi, rdečelasi, pegasti in modrooki, ki ob izpostavljenosti soncu ne porjavijo, zlasti fototip I, ampak jih opeče."

In vendar lahko za melanomom zboli vsak, tako zdrav tridesetletnik kot upokojenec s pridruženimi kroničnimi boleznimi. "Do deset odstotkov bolnikov z melanomom ima genetsko nagnjenost za njegov nastanek, t. i. družinski melanom. Ti bolniki navadno zbolijo pred 40. letom starosti, imajo multiple primarne melanome ali displastične melanocitne nevuse."

Glavni dejavniki iz okolja so znani: prekomerna izpostavljenost UV sevanju in sončne opekline z mehurji, zlasti v otroški dobi. Med drugim tveganje za melanom povečujeta tudi uporaba solarijev in fotokemoterapija (PUVA). Žerjal dodaja, da imajo povečano tveganje za nastanek melanoma osebe s številnimi melanocitnimi nevusi (pigmentnimi znamenji), tisti, ki so v preteklosti že imeli melanom ali nemelanomski rak kože, vsi z atipičnimi melanocitnimi nevusi, bolniki, ki so ali prejemajo imunosupresivno zdravljenje in vsi, ki imajo katero od genodermatoz. 

Odstranjevanje znamenj

Dermatologi načeloma ne odstranjujejo benignih znamenj, kirurško odstranitev opravijo le pri sumljivih pigmentnih lezijah, ta pa je uspešna v približno 90, lahko celo v 95 odstotkih. "Uspešnost kirurške odstranitve je odvisna od velikosti lezije, histološkega tipa tumorja, najuspešnejša je pri nodularnem in povrhnjem tipu, in lokalizacije tumorja," razloži dr. Matic Fabjan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije pri Estetiki Fabjan

Matic Fabjan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

"Manjše, ostro omejene, izrežemo z varnostnim robom štirih milimetrov, agresivne, slabo omejene tumorje pa z robom sedem milimetrov. Najustreznejši način zdravljenja je Mohsova tehnika, ki predstavlja sekvenčne horizontalne in ponavljajoče ekscizije (kirurška odstranitev, op. p.), dokler patohistolog ne sporoči, da tumorske celice niso več prisotne v tkivu. Poseg odstranitev znamenj  opravimo v lokalni anesteziji in je več kot 99-odstotno uspešen," zagotovi Fabjan. Sicer pa je zima najbolj primeren čas za kirurško odstranjevanje znamenj in tudi vse druge vrste laserskih posegov na koži, saj je takrat UV sevanje najmanjše in zunanje temperature ugodnejše za optimalno celjenje. 

“Imamo posebno aplikacijo za pregledovanje znamenj, na katero posameznik posreduje fotografijo lezije, ki ga skrbi, in osnovne podatke, mi pa se potrudimo čim bolj natančno odgovoriti.” Dr. Mirjam Rogl Butina, dermatologinja iz Dermatologije Rogl Fabjan.  

“Pri moških se melanom najpogosteje pojavlja na hrbtu in ramenih, pri ženskah pa ga pogosteje odkrijemo na spodnjih okončinah. V tem primeru predlagam čim hitrejši pregled znamenj v klniki.” Dr. Jaša Žerjal, specialist dermatovenerologije.

"Uspešnost kirurške odstranitve znamenja je odvisna od velikosti lezije, histološkega tipa tumorja, najuspešnejša je pri nodularnem in povrhnjem tipu, in lokalizacije tumorja”. Dr. Matic Fabjan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije pri Estetiki Fabjan. 

Kaja Komar, FOTO: Osebni arhiv

Starejše novice