V zadnjem času smo priča vse več aferam z mesnimi izdelki. Potrošniki smo zdaj še posebej pozorni na označevanje porekla glavne sestavine v prepakiranih živilih.

Že pred časom smo poročali o tem, kakšno hrano strežejo v pomurskih vrtcih, šolah in drugih javnih ustanovah. Tokrat smo preverili, ali lahko zaupamo največjim slovenskim trgovcem. Ponudniki s svojimi znamkami oglašujejo izdelke kot slovenske, a na nekaterih vseeno ni zapisanih podatkov o državi rojstva ali reje živali, o državi, kjer je bila žival zaklana in zapakirana.

Kaj se skriva za prepoznavnimi logotipi?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja: »Označevanje sicer pomeni pritrjevanje oznak na posamezen kos ali kose mesa ali njihovo embalažo. Kot označbo lahko štejemo tudi vsako pisno informacijo, ki je podana potrošniku na mestu nakupa. Označevanje pokriva tudi informacije podane na mestu prodaje v obliki reklame, plakata, obvestila in prospekta, ki je vezan na izdelek. Informacija, ki je potrošniku podana ustno, se ne šteje kot označevanje. Slikovne informacije ne smejo zavajati potrošnika. Če slika napeljuje npr., da se je žival, katere meso se prodaja, pasla, mora biti meso take živali certificirano, da je bilo dejansko pridobljeno iz živali, ki se je pasla.«

Trgovci določene mesne izdelke označujejo z raznimi reklamnimi logotipi, ki nakazujejo, da izdelek izhaja iz Slovenije.

Spar: »Slovenija, moja dežela«

Hofer: »Kakovost iz Slovenije«

Lidl: »Slovenski izdelek«

Mercator: »Izbrana kakovost Slovenija, država pridelave in predelave«

Eurospin: »100-% slovensko meso«

Zanimalo nas je, ali so na mesnih izdelkih, ki so označeni s temi logotipi, ki torej nakazujejo, da izdelek pripada določenemu trgovskemu ponudniku in da je slovenski, dejansko zapisani podatki o vzreji, zakolu in pakiranju, ali pa gre le za to, da sta označena samo zakol in pakiranje ali pa le pakiranje mesnega izdelka.

Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je jasno vidno, da so predpisi o splošnem označevanju predpakiranega mesa natančnejši za govejo in svinjsko meso, sicer pa za vse vrste mesa obstajajo označbe, ki so predpisane s pravilnikom o kakovosti mesa klavne živine in divjadi ter označbe predpisane s predpisi o splošnem označevanju predpakiranih živil. Označbe morajo vsebovati najmanj naslednje informacije:

  • ime in naslov oziroma firmo in sedež proizvajalca;
  • ime izdelka (npr. goveja rebra);
  • neto količina;
  • rok uporabnosti;
  • pogoje shranjevanja (npr. hraniti pri temperaturi do +4°C);
  • navodila za uporabo (če je potrebno);
  • navedba načina pakiranja (npr. pakirano v modificirani atmosferi);
  • navedba kakovostnega razreda oziroma kategorije (npr. meso druge kategorije);
  • veterinarski znak zdravstvene ustreznosti živil;
  • registrska številka klavnice  in država, v kateri se ta nahaja;
  • registrska številka razsekovalnega obrata (za razsek), ki je opravil razsek trupa ali skupine trupov in država v kateri se nahaja;
  • referenčna številka, ki zagotavlja povezavo med mesom in živaljo ali skupino živali (za goveje in prašičje meso);
  • država rojstva živali (za goveje in prašičje meso);
  • vse države reje živali(za goveje in prašičje meso);
  • ime rejca (neobvezno); datum mletja za mleto meso. Ime rejca ni obvezno. Pri tej navedbi mora rejec, skladno s predpisi, ki urejajo varnost podatkov, soglašati za njegovo navedbo na označbi. 

Privlačne trditve močno vplivajo na potrošnikovo izbiro

»Privlačne trditve močno vplivajo na izbiro potrošnikov, ko kupujejo hrano ali pijačo. Potrošnike k nakupu napeljujejo navedbe na izdelkih kot so 'spodbuja rast', 'vsebuje vitamine in minerale', 'železo in kalcij', 'bogat z vlakninami', a se pogosto izkaže, da ti izdelki hkrati vsebujejo tudi veliko sladkorja, maščobe ali soli. Glede na to, da ima več kot polovica Evropejcev prekomerno telesno težo in s tem povečano tveganje za razvoj bolezni, kot je sladkorna bolezen, je toliko bolj nerazumna neodzivnost Evropske komisije. Zdrava izbira bi morala biti preprosta, a temu ni tako. Potrošniške organizacije že desetletje opozarjamo, izvedli smo tudi kampanje, proti zavajajočim prehranskim in zdravstvenim trditvam na živilih,« poudarja Zveza potrošnikov Slovenije.

Pri tem tudi svetuje: »Berite označbe (ključne informacije o izdelku, sestavine in hranilna tabela, se 'skrivajo' v ozadju, na stranski ali hrbtni strani embalaže. In če želimo izvedeti, kako zdrav je v resnici nek izdelek, bomo morali prebrati te informacije); vzemite si čas za pripravo obrokov iz osnovnih sestavin in izbirajte živila preudarno. Gre za dolgoročno naložbo v vaše zdravje in zdravje vaše družine.«

Je resnično vse rojeno, vzrejeno, zaklano, razsekano, pakirano v Sloveniji?

Problematično je, da ponudniki sicer na določenih izdelkih kupcem podajajo vse podatke o mesnih izdelkih (rojeno, vzrejeno, zaklano, razsekano, pakirano), medtem ko so drugod podatki pomanjkljivi. Tako je videti na določenih embalažah, ki dotične izdelke prodaja pod slogani, ki izpostavljajo slovensko poreklo, a podatki niso povsod vzorno izpolnjeni. 

Na primer mlada goveja rebra podajajo informacijo o vzreditvi, zaklanosti in razsekanosti živali, medtem ko podatka o rojstvu živali in pakiranosti ni. Prav tako na embalaži svinjskih zrezkov ni podatka o rojstvu in smrti živali, podan pa je podatek o tem, da je bila žival vzrejena in zapakirana v Sloveniji.

Največji problem pa vidimo pri drugih pakiranih mesnih izdelkih, ki podatkov o rojstvu, vzreji, zakolu, razseku ni navedenih, ampak na embalaži podajo le podatek o tem, da je izdelek proizveden v Sloveniji.

Tovrstni izdelki so ponavadi na embalaži označeni z reklamnimi logotipi, ki kupca lahko hitro zavedejo, saj namigujejo, da je bila žival rojena, vzrejena, in zaklana v Sloveniji, kjer je bilo meso tudi razsekano in pakirano.

S spleta

Komentarji (17)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
kuna (nepreverjen)

1. A kupujemo slovensko meso?
2. A kupujemo svinjsko ali goveje meso?
Prvo dejansko ne obstaja, ker Slovenija, če verjamete, teoretično ima, praktično pa nima samooskrbe, ne za eno ali drugo vrsto mesa pod drugo točko.
Kako lahko obstaja drugo, če prvega ni?
Torej obstaja samo uvoz.
Če ne verjamete, poglejte samo število kmetov v svojem kraju, kako velike kanglice mleka vozijo do mlekarne, če še sploh (kaj) vozijo.
Od kod torej čevapčiči, pleskavice? Eno ali drugo ne gre brez govedine.
Torej? Slovensko? Samooskrba?
A ste res tako naivni?

Preveč ????? za en večer.

gost2 (nepreverjen)

glede na tvoj komentar resan nega več v vsake vese kmetov pa krav ampak tisti ki imajo presegajo številke celih občin(glede na prle) taka nej v prazno slamo mlatete edine problem je ka je prinas cena slabša pa prevozneke kere direktno organizerajo prevoz npr. v avstrijo. penaze dobiš v par dnevaj nej kak prinas 3 mesece pa tak

In reply to by kuna (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

Dragi moj samooskrba se računa v procentih. Recimo samooskrba je 90 ali 70 ali 30%.

In reply to by gost2 (nepreverjen)

alkimist

Bluziš. Pri govedini, mleki in perutnini smo samooskrbni. Na drugi strani sta zelenjava in svinjina v velki meri odvisniva od uvoza.
Mislin tej argument o mleki je pa tudi za v arhiv. Zdaj, če v tvoji vejsi nišče več mlejka ne nosi, še ne pomeni ka ga nega oz. ga uvažamo. Pri Krškon recimo en kmet več kak milijon litrov letno odda mlekarnan, pa ma vejs menje kak 1000 lidi. In takših je dosta. Boš skapejro ka ti ščen povedati?
Stanje je nej idealno, nej je pa tudi tak črnogledo kak določeni ščejte predstaviti.

In reply to by kuna (nepreverjen)

. (nepreverjen)

Potem je čas da prešaltamo na zelenjavo.
Tu je še več mahinacij.

Akuna (nepreverjen)

Kuna malo se pozanimaj,pri govedini smo samooskrbni vendar jo nazalost vecino izvozimo,medtem ko je pri svinjini cista druga zgodba

kuna (nepreverjen)

A sem povedal kaj drugega? Še enkrat preberi, kar si napisal. Smo torej samooskrbni?
Po drugi strani pa, prihajam iz vasi, kjer se popije več mleka, kot se ga pridela. A misliš, da je kaj drugače z "govedino in čevapčiči"?
Samooskrbe ni že več let.
Nadzornikov, inšpektorjev, svetovalcev, svetnikov, resorjev, ....., bo počasi več kot "krav in bikov" skupaj.

In reply to by Akuna (nepreverjen)

Kodiš (nepreverjen)

Samooskrba in samozadostnost so samo floskule in mrtva črka na papirju , ali po domače , vse je šlo v .....

Sigmund (nepreverjen)

Brez veze spet natolcevanje s temi Slovenskimi izdelki. Po vsem tem medijskem pompu dobim občutek, kot bi vse, kar je drugod biilo strupeno in neužitno. Dajmo uporabimo malo pameti. EU ima čez palec 500 milijonov ljudi in 28 držav. Mi smo z naišimi 2 milijoni mikro državica. Preden smo se pridružili smo morali sprejeti zelo stroge standarde kakovosti in kontrole na vseh področjih. Tudi na področju prehrane. In sedaj naenkrat je naše najboljše, ostalo, kar ima pa 498 milijonov ljudi je pa slabo. Dajte no malo mislit logično in se zresnit. V tujini so imeli visoke standarde, ko mi še vedeli nismo za njih.

kuna (nepreverjen)

Dal si lepo statistiko. A te to slučajno mogoče spominja na kaj?

In reply to by Sigmund (nepreverjen)

Lolipop (nepreverjen)

Glede kakovosti mleka - bakterije in celice je prinas dosti bole strogo

In reply to by Sigmund (nepreverjen)

Ylgorminna

Želite najti žensko za eno noč? Dobrodošli v == >> www.3xDate.top

zvodnik milan (nepreverjen)

Slovenska vojska in gasilci bi leiko gojili veliko domačih živali za preskrbo
Recimo celi POČEK sameva, tam bi se lahko paslo na milijone živali , ko bi dorasle za Zakol
pa bi leiko imeli vojaki streljanje Seveda bi jih gasilci morali prej uloviti, kajti tako kot je naša vojska
opremljena še bika, ki ni privezan ne potrefijo

administrator (nepreverjen)

Milan to si pa dobro napisal
res bi lahko našo vjaki ovce pasli na počeku,
saj za kaj drugega tudi niso sposobni
poglejte kakšnega ministra imajo
pa ti je vse jasno
Karel Pralnistroj je njihova ikona

In reply to by zvodnik milan (nepreverjen)

edi ki ga ima … (nepreverjen)

Kdo je to Karel Pralnistroj

In reply to by administrator (nepreverjen)

administrator (nepreverjen)

to je Karel Pralnostrojski

nagicigan (nepreverjen)

HAHAHAHAHAAAA TA JE PA DOBRA....prav maš!

In reply to by administrator (nepreverjen)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice