FOTO: Hiša strahov: Za večino zabava, za mnoge kruta resničnost

Nasilje, z drugimi besedami tudi vedenje, s katerim oseba zlorablja svojo moč, da bi drugo osebo nadzorovala, ustrahovala, ji škodovala, jo ponižala, razvrednotila, ji vzela moč in si jo podredila ali pa dokočno uničila, ni zgolj opis omenjene besede, temveč situacija s katero se marsikdo srečuje vsakodnevno.

Pravna zveza nevladnh organizacij, kamor se podpisujejo: Društvo Ključ - center za boj proti trgovanju z ljudmi, Podjetje za socialni marketing Iz Principa oziroma Drogart, Združenje za MOČ, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo za SOS telefon in Javni zavod Mladi zmaji, so v namen ozaveščanja o nasilju danes odprli Hišo strahov.

»Gre za preplet izkušnje, ki bazira na sicer poznanem konceptu hiše strahov, kjer torej vstopamo v nek temačen, nepoznan prostor, v katerem nam je nelagodno in kjer simuliramo neko izmišljeno situacijo, vendar pa naše sporočilo ni tako zabavno, saj je povezano s kruto realnostjo marsikoga,« nam zaupa Tanja Rudolf Čenčič iz Socialnega marketinga Iz principa.

Znotraj Hiše strahov se bodo obiskovalci skozi štiri različne sobe primorani soočiti z različnimi prikazi situacij, s področja družinskega nasilja, vrstniškega nasilja, spolnega naselja in v zadnji sobi tudi spletnega nasilja.

Sobe krute resničnosti

Znotraj štirih različnih sob, organizatorji dogodka z različnimi zgodbami, zvočnimi efekti in samo opremo prostora, probavajo približati travmatične izkušnje, ki so za mnoge žrtve tovrstnih zlorab del vsakdanje resničnosti. 

»Večina prikazanih zgodb bazira na resničnih zgodbah, ki so zgolj malenkost prirejene. Dve zgodbi se celo prepletata med seboj. Prav nobena izmed prikazanih situacij pa ni izmišljena,« nam zaupa Simona Kepic, kreativna vodja v Socialnem marketingu Iz Principa.

Rudolf Čenčič nam še zaupa, da je Hiša strahov zasnovana z namenom, da na malenkost drugačen način vsem svojim obiskovalcem instalacij, približa problematiko nasilja.

»Problematiko nasilja želimo približati tudi tistim, ki mislijo, da nasilje mogoče ne doživljajo. Po eni strani si želimo, da se te senzibilirajo, po drugi pa želimo vsem sporočiti, da je nasilje v kakršnikoli obliki že, popolnoma nespremljivo,« pove Čenčič.

Ob tem apelira na vse osebe, ki ga doživljajo kakaršnokoli obliko zlorabe, da poiščejo notranjo moč in predvsem pogum ter se obrnejo na organizacije, ki žrtvam nasilja ponujajo pomoč.

Dodaja, da glede na lansko obiskanost dogodka, tudi letos upajo na veliko zanimanje in obisk, ki bi po grobi oceni lahko vseboval nekje okrog sto obiskovalcev.

»Pomagajte, prosim, mami je padla po stopnicah, ponovno jo je porinil.«

V Hišo groze vstopimo skozi prvo sobo, kjer nas pričaka temna kopalnica z grozljivim prizorom, znotraj katere gre za pretresljivo zgodbo o družinskem nasilju nad partnerko. 

Iz okrvavljene kopalnice nas pot vodi le nekaj korakov naprej do bivalnih prostorov, kjer se skozi zgodbo Teje in Borisa soočimo še z enim scenarijem družinskega nasilja, katerega sta tokrat deležna tudi mladoletna otroka. 

Teja pri svojih zrelih 45-letih že vrsto let doživlja nasilje s strani svojega partnerja, ki ga prežema konstantno ljubosumje. Ob tem skozi zvočni efekt slišimo, kako se je Teja ob vsakodnevnem nasilju z leti naučila prikrivati zelo opazne modrice skozi različne triki, kot so naprimer, nanašanje pudra.

Ob koncu zgodbe zaslišimo še majhno punčko, ki v obupu in strahu, kliče na pomoč z besedami:

»Pomagajte, prosim, mami je padla po stopnicah, ponovno jo je porinil.«

Zgodba, tako kot tudi vse ostale, bazira na resnični zgodbi, kjer je mati svojima komaj nekaj let starima punčkama na steno zapisala številko policije in prve pomoči, da bi deklici, v primeru njene nezavestnosti ali celo česa hujšega, vedeli na koga se obrniti.

Zgodba se nadaljuje na osnovni šoli, kjer je skozi dialog prikazana skupina deklet, ki izvaja nasilje nad enim samim dekletom.

Slišimo tudi Dorino zgodbo, zgodbo dekleta, ki že nosi hude psihične težave zaradi konstantnega doživljanja verbalnega in spletnega nasilja s strani svojih vrstnikov.

Od nadlegovanja do posilstva

Sledi soba spolnega nadlegovanja v nočnem življenju, skozi katero so organizatorji želeli osvetliti problematiko podtikanja droge v pijače. 

Soba se navezuje še na naslednjo situacijo, v kateri vidimo razmetano in malenkost okrvavljeno posteljo, ki obiskovalcem sporoča, da se je na prvi pogled nedolžno nadlegovanje v nočnem klubu zaključilo z posilstvom.

»Hiša strahov se je letos nadgradila še s sceno iz nočnega življenja, saj kar v zadnjem mesecu opažamo zaradi medijske izpostavljenosti raznih primerov spolnega nasilja, je ravno porast vprašanj, ki kažejo na to, da splošna javnost ne razume dinamike spolnega nasilja,« nam pove še Matica Munca iz Združenja za MOČ.

Ob tem se naveže, da so mu ravno zaradi tega zdijo predstavljene instalacije izjemno pomembne, saj te skozi svoj prikaz znižujejo socialno neznanje in dajejo možnost tudi delu populacije, ki nima izkušenj z nasiljem, da lahko tega občutijo na lastni koži.

Izkušnja se zaključi še z najmanj nedolžnim, spletnim nasilstvom, kjer si obiskovalci preprosto ne morejo pomagati, ne da bi se počutili popolnoma ujete v virtualnem svetu. Tam jih z vseh strani zasipa nešteto sporočil z žaljivo vsebino.