*Fotografija je simbolična
Na trgovskih policah smo priča veliko izdelkom z oznakami, ki nam sporočajo, da živilo vsebuje manj sladkorja, ali pa je celo čisto brez sladkorja. Ti izdelki dajejo vtis, da gre za bolj zdravo izbiro, ampak je temu res čisto tako?

Izdelki z zmanjšano vsebnostjo sladkorja so posledica prehranskega preoblikovanja, s katerim proizvajalci sledijo Nacionalnemu programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. V Sloveniji se proizvajalci pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije prostovoljno odločajo za različne zaveze odgovornosti. Gre za prostovoljne zaveze, ki so po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije sicer premalo zavezujoče in bolj naklonjene industriji kot potrošnikom, vendar so vsaj prvi korak v pravo smer.

O davku na sladke pijače je bilo pri nas že veliko govora, ampak pristojni niso šli v to smer, saj naj ne bi imel znatnih finančnih učinkov, poleg tega pa so bili pritiski gospodarstva preveliki. 

Prekomerno uživanje sladkorja je drugače eden glavnih razlogov za debelost, prekomerno telesno maso in posledično različne kronične nenalezljive bolezni. Pomurje velja za regijo z najvišjim deležem debelih otrok in mladostnikov, po raziskavi iz leta 2016 je debelih 9,8 % fantov in 8,1 % deklic. 

Proizvajalci ciljajo ozaveščene potrošnike

Ozaveščenost o problematiki prekomernega uživanja sladkorja je čedalje višja, kar kažejo rezultati spletne ankete ZPS o nakupnih navadah, saj je večina potrošnikov pri nakupu živil najbolj pozorna prav na vsebnost sladkorja.

Tu so pa priložnost prepoznali tudi proizvajalci živil, saj s spreminjanjem sestave izdelkov oziroma s spremembo receptur poskušajo zmanjšati vsebnost sladkorja, soli, maščob in nasičenih maščob ter povečati delež vlaknin, pojasnjuje Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki še opozarja, da proizvajalci pri tem želijo kljub preoblikovanju ohraniti osnovne lastnosti živila, kot so okus, tekstura in rok trajanja, a zato izdelkom pogosto dodajajo druge neželene dodatke (aditivi, arome).

Nekateri proizvajalci pa se raje odločijo za "tiho" preoblikovanje, kar pomeni, da vsebnost določenega hranila zmanjšajo, ne da bi to z oznako sporočili potrošnikom.

Vir: ZPS

Tudi naravni sladkor je sladkor

Po podatkih raziskave Inštituta za nutricionistiko približno 55 odstotkov vseh predpakiranih živil vsebuje prosti sladkor - to so vsi tisti sladkorji, ki jih proizvajalec, kuhar ali potrošnik doda živilom ali pijači, kot tudi sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih, sadnih sokovih in koncentratih sadnih sokov. »Največji delež prodanega prostega sladkorja izhaja iz sladkih pijač (28 odstotkov), sledijo čokolade in sladice (20 odstotkov), piškoti (12 odstotkov), sadni sokovi (8 odstotkov), kosmiči (4 odstotki) ter sladki namazi in sadni jogurti (s po 3 odstotki),« je povezala rezultate raziskave Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije, kar nakazuje, da glavnino sladkorja potrošniki zaužijejo z izdelki, ki niso priporočljivi niti potrebni za zdravo in uravnoteženo prehrano. Obstaja pa tudi veliko bolj zdravih izbir.

Rdeča luč za sladila, arome in druge dodatke

Za zagotavljanje okusa, varnosti in tehnoloških lastnosti proizvajalci izdelkom z manj sladkorja dodajajo različne aditive, največkrat arome in sladila, nekateri tudi stabilizatorje in sredstva za uravnavanje kislosti. Na ta način želijo ohraniti lastnosti izdelka, vendar se s tem oddaljujejo od primarnega namena preoblikovanja – izboljšanje sestave živil. 

»Za ohranitev sladkega okusa, predvsem pijač, največkrat dodajajo sladila, ki jih prepoznamo pod imeni sukraloza, steviol glikozidi, acesulfam K, aspartam in podobno. Sladila seveda niso pravi način za zmanjšanje vnosa sladkorja, opozarjajo na ZPS. Ob tem na ZPS še dodajajo, da naj potrošniki tudi ob navedbah, da živilo vsebuje manj sladkorja, s pomočjo aplikacije VešKajJeš preverijo prehranski profil živila – marsikaterim  živilom bo namreč, kljub nižji vsebnost sladkorja za približno 30 odstotkov, za sladkor še vedno zasvetila oranžna ali rdeča luč. 

Vir: ZPS

Nasveti Zveze potrošnikov Slovenije:

  1. Vnos sladkorja boste najlažje zmanjšali z uživanjem nepredelanih živil oziroma osnovnih živil, domačo pripravo obrokov, z uživanjem nesladkanega čaja in kave ter s pitjem vode.
  2. Vsebnost hranil preverite v preglednici, pomagajte si tudi z aplikacijo Veš, kaj ješ, ki vam bo nazorno prikazala, katero živilo je ali ni primerno za vsakodnevno uživanje.
  3. Pri nakupu bodite pozorni na seznam sestavin, predvsem izbirajte živila brez sladil in s čim manj aditivi.

S spleta

Komentarji (10)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Indigo1 (nepreverjen)

Zakaj ste se spravili samo na domače izdelke?? Kaj pa ameriška sranja???

smrttz (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

Sranja talaj svojim doma, bedak!

In reply to by Indigo1 (nepreverjen)

heh... (nepreverjen)

Zato ker so placani z "ameriske" strani.

In reply to by Indigo1 (nepreverjen)

Jojojojoj (nepreverjen)

Daste????????????????????????
Res ste nepismeni!'!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Krek (nepreverjen)

Haha, nekdo bi moral očitno nazaj v šolo. "Dati" je atematski glagol in je "daste" pravilno spreganje, medtem ko "date", ni ;)

In reply to by Jojojojoj (nepreverjen)

. (nepreverjen)

brez veze, saj pa ne moremo živeti večno. v vsaki stvari je kaj dobrega in obratno.

Ojgdxsfhhbf (nepreverjen)

Kako lahk preverim kaj vse vsebuje kruh, od kod bom dobil informacijo da iz katere države so pripeljali moko..
Še vedno največ ljudi konzumira kruh, nažalalost o sestavini pa ne vemo skoraj nič. Potem zakaj na kruh in razna pekovska živila ne natisnejo deklaracijo?

fsdgasdfghsdfj (nepreverjen)

Deklaracije so za nimake pa za birokrate. Ljudje keri se normalno prehranjujejo ne rabijo deklaracij in navedb kakša sranja vse vsebuje živilo kero mislijo pojesti. Če kupuješ v supermarketaj in čim cenej, je čista vseeno ka piše na deklaraciji, v sakšon primeri kupiš drek. Po možnosti drek pakejrani v plastiki.

In reply to by Ojgdxsfhhbf (nepreverjen)

hhhg (nepreverjen)

Torej. Jejte stiropor in kamen ter zemljo, tam skoraj ni sladkorja.

Cena je zakon (nepreverjen)

Stvar je fejst enostavna.
Po eni strani je zdrava hrana draga. Če ščeš dobiti kvalitetno meso, sadje ali kruh boš moral plačati več. Najcenejši so: maščobe, škrob in sladkor. Bole nekvalitetni, bole poceni.
Drugo pa je navajenost na določeno hrano in odvisnost od nje. Na mast in cuker se navadiš in ti organizem to zahteva. Pa nabijaš špej in cukorni beteg.
Tretje pa je, ka je zdrava hrana tudi nej draga. Trbej pač cepati zelje, graj in repo. Ali probajte to servejrati našoj deci. 80% toga ne povoha. ka so nej tak navčeni doma. Ščejo hamburgere in kokakolo. Mast, škrob pa cuker.
Štrto pa poglednite našoga potrošnika. Ka pisarite o deklaracijaj? Pa itak tisto, ka na deklaraciji piše ne razmijo. Za to moreš biti kemik. Za 95% je edina deklaracija cena pa videz. Samo ka je fal pa lejpo, rdečkasto meso. Ite v bauto gledat kelko ljudi prešte deklaracijo pa gleda rok trajanja.
Peto pa je, ka so ljudje zmedeni od bombardejranja z "zdravo", "bio", "polnovredno", "manj mastno", "slovensko" pa neven kakšno še hrano. Na konce pa itak kupijo tisto najbole fal pa najlepšoga videza.

Starejše novice