Slika je simbolična.
V sklopu projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno in zdravo staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« so med marcem in junijem 2021 izvajali raziskavo med zaposlenimi iz sedmih pilotskih podjetij.

Z raziskavo so ugotavljali stanje na področju duševnega zdravja zaposlenih, ki so bili tri leta vključeni v Program PSDT (program za krepitev in ohranjanje duševnega zdravja). V raziskavi je sodelovalo 1.440 zaposlenih od skupno 12.029 zaposlenih v pilotskih podjetjih.

Stresi in pritiski povezani z epidemijo?

Četrtina zaposlenih je poročala, da v zadnjem času doživljajo stres enako kot običajno, skoraj četrtina zaposlenih pa je doživljala precejšen pritisk, nekateri tudi takšen, da so ga komaj prenesli.

Približno vsak deseti zaposleni poroča, da se je v zadnjem letu soočal z depresijo ali anksioznostjo. Slednje bi lahko bila posledica epidemije covida-19, saj so tudi druge evropske raziskave izpostavile, da je obstajalo v času epidemije višje tveganje za razvoj navedenih duševnih bolezni.
 

Opora družinskih članov, prijateljev ter strokovnjakov

Raziskava je pokazala, da bi največji delež zaposlenih v primeru težav v duševnem zdravju iskal oporo in pomoč pri družinskih članih ali prijateljih, hkrati pa se povečuje delež zaposlenih, ki bi pomoč iskali pri strokovnjaku.

Gre za nadvse spodbuden podatek, saj želijo z informiranjem in izobraževanjem zaposlenih v okviru projekta NAPREJ le-te spodbuditi k pravočasnemu iskanje ustrezne strokovne pomoči, ko je to potrebno.

Sklepamo lahko, da so te aktivnosti doprinesle tudi k večjemu zavedanju lastne odgovornosti za duševno zdravje, na kar so nakazali rezultati raziskave. Prav tako se je po treh letih izvajanja Programa PSDT v pilotskih podjetjih povečal delež zaposlenih, ki so mnenja, da njihovo podjetje dobro ali zelo dobro skrbi za duševno zdravje zaposlenih.
 

Težave s spanjem ter slaba koncentracija kot najpogostejši zdravstveni težavi

Najpogostejše zdravstvene težave, s katerimi se soočajo udeleženci raziskave, so težave s spanjem ter težave pri koncentraciji/osredotočanju. Motnje spanca so pogosto odraz zaskrbljenosti in obremenitev, pomembno pa je vedeti, da če trajajo predolgo, so eden ključnih znakov pri težavah v duševnem zdravju, posledice pa se lahko kažejo tudi pri delu v obliki poškodb in nesreč na delovnem mestu.

Rezultati zadnjih raziskav tako v Sloveniji kot tujini prav tako kažejo, da se stiske zaradi epidemije lahko izražajo kot spremembe v spanju, pa tudi v zmanjšanem občutku varnosti, razdražljivosti, težavah s koncentracijo ipd. 
 

Kako ohraniti dobro počutje?

Udeleženci raziskave kot aktivnost, ki jo izvajajo in jim zelo koristi pri ohranjanju dobrega počutja med epidemijo, najpogosteje navajajo skrb za telesno zdravje, kar lahko vključuje telovadbo, sprehode, ipd. Tudi številni strokovnjaki so za to obdobje najbolj priporočali ravno gibanje v obliki telesne vadbe doma ali na prostem, sprehodov in podobno.

Telesna aktivnost namreč vpliva tudi na različne vidike duševnega zdravja, saj znižuje tesnobo, izčrpanost, stres in depresivna stanja, zvišuje pa tudi pozitivno razpoloženje.

Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni bolje ocenjujejo svoje duševno zdravje kot pred pričetkom projekta, kar nakazuje na smotrnost izvajanja aktivnosti informiranja, osveščanja in izobraževanja zaposlenih na področju duševnega zdravja ter nudenja stalne psihološke podpore tistim, ki se znajdejo v stiski.

Več o projektu lahko preberete na www.naprej.eu.  

S spleta

Komentarji (0)

Starejše novice