*Slika je simbolična
V medijih že nekaj tednov odmevajo informacije, da je v Sloveniji zaradi epidemije novega koronavirusa zaznati povečano število poskusov samomora med otroki in mladostniki. Pa te navedbe res držijo?

V zvezi z informacijami, ki se v zadnjem času pojavljajo v medijih in pred ponovnim odprtjem šol, je na današnji vladni novinarski konferenci o izzivih covida-19 spregovorila vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Maja Drobnič Radobuljac, ki je orisala razmere na področju duševnega zdravja otrok v Sloveniji.

V Sloveniji imamo epidemijo duševnih motenj pri mladih že zadnji dve desetletji, pravi, v zadnjih 25 letih je prišlo do 60-odstotnega porasta duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih.

Drobnič Radobuljac je poudarila, da se zadnje tedne v Sloveniji veliko govori o 30-odstotnem porastu poskusov samomorov pri mladostnikih.

»Pomembno je povedati, da je bilo to povečanje zaznati samo v eni pediatrični bolnišnici v Sloveniji, pri ostalih pa ne. V Mariboru so tako zaznali celo za četrtino manj primerov poskusov samomorov pri mlajših od 18 let. Zato je pomembno, da ta podatek pravilno interpretiramo in ne posplošujemo,« pravi.

Upad primerov otrok z nujnimi psihiatričnimi stanji

Trenutni podatki zbranih s strani glavnih treh hospitalnih in urgentnih psihiatričnih služb za otroke in mladostnike v Sloveniji kažejo na povprečen upad primerov otrok z nujnimi psihiatričnimi stanji, ki iščejo pomoč v Sloveniji, v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019.

Porast iskanja pomoči pa je bil, kot vsa leta doslej, zaznan predvsem v obdobjih, ko so otroci čutili povečane pritiske v zvezi  s šolskim delom. Gre predvsem v času decembra in januarja, ob zaključku prvega ocenjevalnega obdobja in maja ter junija, ob zaključku drugega ocenjevalnega obdobja. 

Kaj pa lahko pričakujemo sedaj, ko se bodo šole začele odpirati? Drobnič Radobuljac pavi, da bo najverjetneje med otroki začelo prihajati do zelo velikih in opaznih razlik, na katere morajo biti strokovnjaki pozorni.

»Nekaterim otrokom je bilo lažje delati od doma, kot hoditi v šolo, nekaterim je bilo bistveno težje,« pravi psihiatrinja. Pri tem poudarja predvsem bivanjsko situacijo otrok, finančne situacije družin ter zdravje in odnose v družinah. »Predvidevamo lahko, da bodo imeli otroci, pri katerih so te razmere slabše, še več težav,« še dodaja Drobnič Radobuljac.

K kliničnim psihologom napotenih bistveno manj otrok

Klinična psihologinja in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Mateja Hudoklin pa je situacijo orisala s strani kliničnih psihologov.

Hudoklin je izpostavila, da letno pomagajo okoli 2400 otrokom in mladostnikom, za lansko leto pa ugotavljajo, da je bilo k njim napotenih bistveno manj otrok kot v preteklih letih

Pri tem klinični psihologi opažajo, da otroci in njihove družine pomoči ne iščejo pravočasno, ko pa jo, pa so njihove težave že tako izrazite, da potrebujejo hospitalno obravnavo.

Drug trend, ki pa ga opažajo je, da so težave otrok, ki so imeli težave že pred epidemijo, sedaj bolj izrazite in intenzivne.

»V času epidemije je postalo jasno, kako pomembno varovalno vlogo ima šola pri varovanju mentalnega zdravja otrok in mladostnikov,« še dodaja Hudoklin in pri tem poudarja, da morajo biti učitelji in vzgojitelji pozorni na stiske otrok, saj jih lahko pri zgodnjem opažanju veliko hitreje blažimo in odpravimo.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
keramichar (nepreverjen)

prle so zavolo zaprejte šole deca nej več znala uporabljati vilice pa nože zdaj pa se že zapravlajo. što van takše ideje davle?

Grk (nepreverjen)

Seveda ni podatkov, ko pa nič ne dela(šole, zdravstvo, svetovalni centri......). Vsega je manj, ker ni zaznavnosti teh problemov.

Starejše novice