Skupina je bila ena prvih v pomurski regiji in v Sloveniji nasploh, ki je uporabljala akustične inštrumente, violino in harmoniko v rockerski zvrsti kot vodilne inštrumente. Ta zanimiva postavitev inštrumentov, ki za tovrstno glasbo ni običajna, je naletela na dober odziv publike tako v Sloveniji kot v tujini. Leta 1997 so izdali prvo zgoščenko z naslovom Posodi mi jürja, leta 1999 še zgoščenko z naslovom Priredbe in izvedbe. Pesmi z zadnjega albuma Ugasnite luči, na katerem je trinajst lastnih skladb in ena priredba, pa so poslušalce navdušile in so od izida obvezen repertoar dobrih žurov.

O novi zgoščenki z naslovom Dober den, ki bo luč življenja ugledala predvidoma spomladi, je za nas nekaj besed spregovoril Samo Budna, violinist, kitarist in pevec skupine Posodi mi jürja.

Je glede na to, da je Dober den vaš četrti studijski album, po treh izkušnjah lažje posneti četrto ploščo?

Ko posnameš prvega, se ti zdi bolj ali manj vse ok, ker je fino že to, da sploh slišiš, kaj delaš in kako zveniš. Pri prvih dveh albumih smo snemali samo priredbe že znanih pesmi in so bile neke smernice pesmi že nakazane. Ko pa začneš snemati avtorsko glasbo, se stvari zelo spremenijo. Seveda so izkušnje od prej zelo dobrodošle, vendar pa sčasoma zahtevaš od sebe vedno več, bolj si samokritičen. Avtorskega albuma nikoli ni lahko posneti, ne glede na izkušnje od prej.

Koliko časa ste porabili za snemanje tega albuma?
Novi album pripravljamo približno dve leti. Vendar pa je treba ločiti vaje, snemanje demo posnetkov in na koncu končni posnetek od tega, da je pesmi najprej treba napisati. In to ni stvar dveh ali treh let. Neke melodije in besedila se ti skladiščijo v glavi že dosti prej in da idejo realiziraš, preteče mnogo vode. To je dolgotrajen proces, ki ga težko označiš s časom.

V čem je ta album tako drugačen od drugih?
Mislim, da po zvoku in po stilu glasbe ostajamo približno enaki kot do sedaj. Tako pravijo vsi, ki so nekatere demo posnetke že slišali. Vendar pa so to povsem nove pesmi in vsaka pesem je zgodba zase. Tudi če zveniš podobno kot na prejšnjih albumih, je vsak posebej drugačen …

Kako pa pravzaprav nastajajo vaše pesmi? Vem, da ti napišeš večino besedil. Vendar bodo novemu albumu dala pridih tudi besedila pisatelja Ferija Lainščka. Kako je prišlo do sodelovanja z njim?

Ljudje, ki mislijo zelo podobno in delajo podobne stvari v življenju, se slej ko prej srečajo. S Ferijem sva sodelovala že na prejšnjem albumu, kjer je napisal besedilo Sanje so večne. Pri novem albumu sta mi zmanjkali dve besedili in najbolj logična posledica tega je bila, da sem poklical Ferija. Z njim je super sodelovati in se mu ob tej priložnosti zahvaljujem.

Z vsem uspehom, ki ga doživljate po Sloveniji, pride v paketu tudi slava. Kaj vam daje občutek uspeha? Se počutite slavni?

Lepo je, če delaš nekaj, kar rad delaš. Vse ostalo je posledica. So dobre in slabe strani te zgodbe. Publika in bend sta za mene eno in isto. Eden brez drugega ne moreta in če slavo pojmuješ tako, da napolniš dvorano na štuku enkrat na leto in vidiš, da so ljudje tam zato, ker se ob tvoji muziki zabavajo in ti verjamejo, potem je to ok.

Iščete novega klavitaturista. Kaj se je zgodilo?

Različni interesi.

Načrti za prihodnost?

Posneti in izdati nov album in ga potem predstaviti ljudem. Plošča bi naj izšla nekje spomladi. Sliši se kmalu, vendar pa je do tja še dolga pot.

FOTOGRAFIJE: Tanja Zrinski

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice