Sloveniji se obeta sprememba volilnega sistema, a poslanci si niso enotni na kak način. Mariborski pravnik Jurij Toplak je pojasnil, kakšne rešitve so sploh mogoče. Bo drugačen sistem vplival na sestavo državnega zbora?

Potem ko so ustavni sodniki lani odločili da 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitev poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, ni skladen z ustavo, poslanci iščejo rešitve za spremembe. Do teh morajo priti v dveh letih, v zadnjem tednu dni pa se je predsednik republike Borut Pahor sestal tako z uglednimi pravniki kot predstavniki poslanskih skupin.

Večina za ukinitev volilnih okrajev

V strankah so sicer enotni, da je treba odpraviti ugotovljeno neustavnost volilne zakonodaje, a se njihove ideje, na kakšen način spremeniti zakonodajo, razlikujejo. Še največ strank se nagiba k ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu, pri čemer pa se razlikujejo mnenja, ali naj bo ta glas absolutni ali relativni.

Po besedah mariborskega pravnika Jurija Toplaka ima državni zbor dve možnosti. Ena je, da se ohrani 88 okrajev in se spremenijo le njihove meje, tako da bi bile razlike v številu prebivalcev med njimi manjše kot do sedaj. Druga možnost je, da se ukinejo okraji in pustijo le volilne enote, v sklopu tega pa bi se uvedel preferenčni glas.

Bomo kandidate rangirali po priljubljenosti?

K tej možnosti se nagiba večina poslanskih skupin, a si niso edine, kakšen naj bi bil ta preferenčni glas.

»Ali je to en preferenčni glas, ki bo obvezen za vsakega volivca, ali se bo volivec sam odločil ali ga bo dal ali ne, ali bo oddal več preferenčnih glasov,« variacije glede preferenčnih glasov omenja Toplak.

Volivci bi lahko po novem kandidate na državnozborskih volitvah tudi rangirali. 

»Volivec bi lahko dal pluse in minuse, torej pozitivne in negativne preferenčne glasove, lahko bi svoje kandidate rangiral po priljubljenosti. Veliko vrst preferenčnega glasovanja je možnih in ne vemo, kaj se bo državni zbor odločil,« komentira ustavni pravnik, ki je bil eden izmed pravnikov, ki so se minuli teden o spremembah volilnega zakona sestali s predsednikom Pahorjem.

Razmerje moči bi ostalo isto, poslanci bi bili drugi

Nekateri menijo, da bi bilo razmerje moči v državnem zboru drugačno, če bi imeli spremenjeno volilno zakonodajo že pred zadnjimi volitvami. A Toplak opozarja, da temu ni tako.

»Pomembno je povedati, da tudi če bi na zadnjih volitvah imeli drugačne meje volilnih enot, ali neko vrsto preferenčnega glasovanja, to ne bi spremenilo razmerij med strankami. Stranke bi še vedno dobile enako število sedežev, kot so jih dobile na zadnjih volitvah. Samo posamezniki, ki bi sedeli v državnem zboru, bi bili drugi,« pojasnjuje mariborski pravnik.

S spleta

Komentarji (10)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Paparesta (nepreverjen)

Edino demokratično je, da je izvoljen tisti, ki ima največ glasov.

Demokratičnost (nepreverjen)

Mogoče je še bolj demokratično če je izvoljen tisti keri ma več kot polovico vseh oddanih glasov. Zato obstajajo "drugi krogi".

In reply to by Paparesta (nepreverjen)

Vipko
Truplo

Ja, oba zagovarjata "večinski" sistem, le da si ti šel v razlagi do konca. In se strinjam! Torej v prvem krogu, če noben kandidat ne dobi preko petdeset odstotkov glasov, dva katera sta dobila največ glasov v drugi krog. Vsak okraj bi tako dal enega poslanca plus, kakor do sedaj... dva predstavnika manjšin. Morda kakšen okraj manj in predstavnik Romov... in morda še kdo, kaj pa vem! Samo razmišljam, ne hudujte se takoj!

Po mojem se naj ohranijo okraji, vendar se mora število prebivalcev v teh nekako izenačiti... Če tega ne spremenijo, je lahko spet izvoljen nekdo, kateri dobi npr. 500 glasov, tisti, kateri pa je dobil nekje 5.000, pa ne.

Vsekakor pa večinski sistem. In tisti, kateri pišete, da so stranke nepomembne... pa ne hecajste se. Vedno so bile in vedno bodo... zraven! Koliko pa jih je sposobnih kandidirati s svojimi sredstvi in s svojo logistiko brez pomoči strank?

In nikakor uvajati to pa ono in skomplicirati zadeve, kajti volilke in volilci bodo zmedeni in to samo odvrača potencialne volilke in volilce od volitev. Volitve so lahko čisto enostavne, transparentne, štetje hitro in natančno. Vendar, pri nas o takih zadevah navadno odločajo "geniji" in nikakor "kmečka pamet", zato se lahko hitro zgodi, da bomo ponovno imeli, kar smo do sedaj: ko veliko volilcev sploh ni vedela, na kakšen način najprej pomagajo stranki, pa nato kandidatki ali kandidatu oz. kako se pride do rezultata volitev.

In reply to by Demokratičnost (nepreverjen)

DF (nepreverjen)

Razmisljas kot razmisljas. Mogoce tudi dobro. Samo tisto KMECKO PAMET pusti na miru. Ravno desni politik je odletel iz parlamenta in politike, ker je pretiraval s to KMECKO PAMETJO in je ljudem dokurcil.

In reply to by Truplo

DF (nepreverjen)

V vsakem volilnem okraju enako stevilo volilcev. Zmagajo naj tisti z najvec glasovi - stranke pri tem nepomembne.

čarni vrag (nepreverjen)

Aja, zdaj bi še več preferenčnih glasov uvedli. Nas je dva milijona pa bi izumljali neke nove "genialne sisteme". Te bi pa glasove šteli in z njimi mučkali kakšen teden. Hvala lepa!

Joško 2 (nepreverjen)

Te več prelmurje nede melo vozačev v lj

Bošku (nepreverjen)

onda bye-bye "prekmurca" židan in horvat

Bulv55 (nepreverjen)

Bodi brez skrbi, da ne bodo by by. A je Kahl iz Desusa s 300 in nekaj glasov by by? Postal je minister. Če ne bodo posranci, bodo ministri, drzavni sekretarji , svetovalci predsedniku vlade itd.

In reply to by Bošku (nepreverjen)

lauraas (nepreverjen)

Zdaj nam spet vladajo tisti, ki so vrgli puško v koruzo!

Starejše novice