Pomurski župani na Delovnem srečanju z Direkcijo RS za vode in Ministrstvom za okolje in prostor o poplavni ogroženosti in sprejemanju OPN.

Pri pripravi občinskih prostorskih načrtov se pomurske občine srečujejo z resnimi težavami pri upoštevanju državnih določil glede poplavne ogroženosti, zaradi česar prihaja do visokih stroškov in časovnih zamikov.

Z namenom iskanja rešitve za vse večjo težavo je Regionalna razvojna agencija za Pomurje danes organizirala Delovno srečanje z Direkcijo RS za vode in Ministrstvom za okolje in prostor.

V prostorih paviljona Expano so se tako sestali župani oziroma predstavniki občin in strokovne javnosti ter Predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode in Ministrstva za okolje in prostor. Povsem zadovoljni se niso razšli, saj pogledov tudi tokrat niso poenotili, je pa vendarle nastal okviren dogovor, ki naj bi nekoliko zmanjšal finančne obremenitve občin.

Enormni stroški za študije

Kot pojasnjuje direktor Tomaž Prohinar, so v Direkciji Republike Slovenije za vode začeli z dopolnjevanjem opozorilne karte poplav:

»Delamo to po predpisani metodologiji, kot jo je postavila stroka, in te nove opozorilne karte prikazujejo območja, kjer so potencialno mogoče poplave ob nekih izrednih vremenskih dogodkih. Dejstvo je, da so te karte bistveno drugačne, prikazujejo več območij, kot je bilo doslej prikazanih kot poplavnih. To pa pomeni, da povzročajo tudi neko nezadovoljstvo na strani občin,« je povedal Tomaž Prohinar, direktor Direkcije Republike Slovenije za vode.

Hidrološko-hidravlične študije za omenjena poplavna naj bi namreč občine izdelovale vsaka zase – posebej. Ker pa te stanejo od sto do dvesto tisoč evrov na posamezno občino, bi na ravni regije nastali izjemni stroški. Bistvo problema na primeru Občine Razkrižje ponazarja župan Stanko Ivanušič: 

»Občina Razkrižje je zadnja v verigi v Ščavniški dolini: Smo mi, Razkrižje, potem je Ljutomer, Križevci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Gornja Radgona in potem je celo Sveta Ana, ki niti ni v naši regiji. 

Nam je Direkcija RS za vode naročila, da če bi ta hidravlično-hidrološka študija tudi za Razkrižje nekaj pokazala, moramo vsaj 2/3 te Ščavniške doline, samo za naše majhne občine, dati izdelati in plačati blizu 100 tisoč evrov, kar je nesprejemljivo.

Če hočemo še eno drugo študijo, moram biti natančen, saj to je za laike težko razumeti. Če pa hočemo hidravlično študijo imeti, to je drugi del študije, moramo še obdelati še reko Muro, ker pri nas se Ščavnica izlije v reko Muro in še moramo tako iz desnega brega reke Mure izdelati študijo za Občine razkrižje, Križevci, Veržej ter na levi strani za Črenšovce, Beltince in Odrance.« 

Ob tem poudarja, da bi pri državnih vodotokih tovrstne študije morale biti državna naloga. Njegov predlog, za katerega je prepričan, da bo deležen podpore na svetu regije, med drugim predvideva vključitev poslancev in vlade v postopek odločanja:

»Skrajna možnost je, da potem združeno občine, kar smo danes direktorju tudi predlagali, damo mi polovico, vse pomurske združene občine, polovico pa država. To je nek naš skrajni predlog, da bi potem v to še tudi šli, in mislim, da bi to tudi bilo izvedljivo.«

Vendarle ena skupna študija?

Določene zaključke so vendarle dogovorili. Med drugim hidrološko-hidravličnih študij naj ne bi izdelovala vsaka občina zase, posebej.

»Če strnemo na 1 ali 2 študiji na državni ravni bi bil strošek bistveno manjši, pa če tudi mi (občine) damo en del zraven. S temi zaključki smo se danes razšli, čeprav se direktor z njimi ni strinjal. Mi bomo šli na svet regije, ki ga še vendarle imamo, in bomo to skušali doseči: da država da en del, da ne bo tega vsaka občina posebej financirala,« razlaga Ivanušič.

Okvirnim dogovorom pritrjuje tudi direktor Direkcije za vode:

»Dogovor danes je bil, da se razmisli o enotni študiji za celotno območje. Da skupaj pristopijo občine in država. Tukaj bomo mi pripravili neko oceno, koliko bi ta študija stala, koliko časa bi zahtevala njena izdelava in v končni fazi potem upam, da bo ta volja potem tudi obveljala.«

Predvidoma naj bi torej nastala ena, skupna študija namesto 27 samostojnih študij.

Investitorji gredo mimo

Kljub temu pa je določena škoda v vmesnem času že nastala, saj občine na račun omenjenih težav beležijo zamujene priložnosti in izgubljajo investitorje:

»Večina občin je naštela, kakšne investitorje je že izgubila. Kajti mi samo za 4 parcele spreminjamo OPN, ki ga imamo že od 2015. Ampak da se pravila igre menjavajo v par letih, 2015 je na nekem območju pozidava bila mogoča, zdaj naenkrat pa je v 2019 tako ogroženo, ker ima država neke druge podatke, to je pa nesprejemljivo,« je prepričan Ivanušič.

Na neskladja med izdelanimi kartami in realno situacijo na terenu pa medtem opozarjajo tudi prebivalci, ki dobro poznajo svoje okolje.

»Bilo je nekaj očitkov o slabo izdelanih kartah, o napačni metodologiji. In mi smo tudi povedali, da nam podrobnejše obdelave in pa izdelane hidrološko-hidravlične študije kažejo, da se te karte dobro ujemajo, da je metodologija očitno prava. Dopuščamo pa možnost, da je kje v kakšnem primeru tudi kakšna napaka.« 

Ravno zato so, kot še dodaja, občine tudi pozvali, naj posredujejo podatke in konkretne pripombe, da jih bomo proučili oziroma jim poslali pojasnila.

S spleta

Komentarji (8)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Korupcija (nepreverjen)

zupani bi preko laznih studij spet prali denar

Landini

Pokrajin pa še vedno ne bi imeli.

vodka (nepreverjen)

Župani preglednite očiščenost vodotokov in jarkov v svojih občinah pa možnosti naravnega odtoka vode v njih , če je ta preprečeni ga uredite pa ne bo potrebna nobena nepotrebna študija.

Gost 5 (nepreverjen)

Ravno tapravi stoji na sliki. A razlaga kje se je izgubil denar od agromelioracije ker manjka nekaj km jarkov za katere je denar prišel, jarkov pa ni od nikoder.

POPLAVE ??????? (nepreverjen)

Pa dobro ka se je tem vsem kaj vtrgnolo v glavi, občine Črenšovci, Odranci in Beltinci spadajo po njihovem na poplavno območje pa to ne moreš vorvati. Sam sem star skoraj 70 let in sem iz ene od omenjenih občin, ampak nikoli v preteklih 70 in več letih, pri meni ni bilo nit P od poplav, pa mi zdaj povejte kdo je tu do konca nor.

gesaprin (nepreverjen)

verjetno si nej čuo zakoj so Büjraški dnevi v občini Beltinci

In reply to by POPLAVE ??????? (nepreverjen)

.....p.. (nepreverjen)

samo jokajo, kako so ubogi, nonstop pa kandidirajo za zupana. sposoben zupan sam ureja stvari ali se poveze z drugim sposobnim. vcasih imam obcutek, da samo tezko zaposljivi in nespsobni z lastnim znanjen kam priti, kandidirajo na zupanskih volitvah.

Mama mia (nepreverjen)

Kako,je vse lahko,kar se projektov tiče vedno iz njihove strani drago in drago in drago.Samo njihove plače,pa niso nikoli drage. Sedaj se dobro vidi,kako jim je mar za občane,kateri jih podpirajo na volitvah,takrat same prazne obljube,češ vse bom porihtal,ja ja ko pa prikopa na županski stolček,potem pa nič s tega .Glavno,da se kupi novi avto,svoji družini,pa da je dobra plača za nedelo.

Starejše novice