V sredo je Vlada Republike Slovenija potrdila vlogo za vključitev biosfernega območja Mura na Unescov seznam svetovne dediščine. Tako bo reka Mura, poleg Škocjanskih jam, rudnika živega srebra Idrija in prazgodovinskega kolišča na območju Ljubljanskega barja, najverjetneje postala četrto slovensko območje tega prestižnega seznama.

Potrjena dolgoletna namera

Vlada je na sredini seji potrdila dolgoletno namero Zveze moja Mura, da bi območje reke Mure vključili na seznam biosfernih območij na Unescov seznam svetovne dediščine.

 »Ministrstvo za okolje in prostor bo prijavilo in oddalo vlogo Unescu. Ta svetovna organizacija to dvakrat na leto obravnava in najverjetneje bo odločitev potrjena,« pravi Stojan Habjanič, predsednik Zveze moja Mura.

Program Človek in biosfera

Reka Mura bo tako v programu Človek in biosfera, ki je medvladni raziskovalni program pod okriljem Unesca, ki vzpostavlja svetovno mrežo območij z bogato biotsko raznovrstnostjo, ki vključuje kulturno dediščino in spodbuja trajnostni razvoj teh območij.

Trajnostni razvoj pomurske regije

Zveza Moja Mura si želi razvijati okolju prijazen turizem, ki vključuje športni ribolov, lov in uporabo termalne vode. Rekreacije, ki temelji na bogatem naravnem potencialu in kulturni dediščini ter ekološkem kmetovanju. Vse te so že med obetavnejšimi panogami v severovzhodnem delu Slovenije in bodo pod Unescom še dodatno prispevale k trajnostnemu razvoju pomurske regije

 »V ta projekt smo vložili ogromno dela in je trajal osem let. Končno smo  dosegli,da bo obrečno območje Mure najverjetneje na seznamu velikega Unesca, kar bo prispevalo k trajnostnemu razvoju Pomurja,« pravi Habjanič.

Obsegalo bo poplavno območje reke

Predlagano biosferno območje je mozaik sestavljen iz ostankov poplavnih ravnic in kulturne krajine, ki sta jo oblikovala kmetijstvo in poselitev. Obsegalo bo okoli 29.000 hektarjev ozemlja in šestnajst občin, ki ležijo ob reki Muri.

Apače, Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Križevci, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Radenci, Razkrižje, Šentilj, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej.

Predlagano biosferno območje bo zajeto v treh conah. Osrednja cona vključuje poplavne ravnice, poplavne gozdove in vodne površine v zaledju reke (npr.v okolici Velike Polane). V robna coni se prepletajo mokrotni travniki, njivske površine, posamezne zaselke in kmetije in prehodna cona, ki obsega kulturno krajino z naselji in posameznimi kmetijami vzdolž reke ter prebivalci naselij.

Karta predlaganega biosfernega območja Mura z osrednjo, robno in prehodno cono

S to svetovno prepoznavno znamko, ki jo spodbujajo tudi župani, bi tako dosegli regijsko ter meddržavno povezovanje za skupen razvoj, vezan na varovana območja ob Muri in pomurske regije.

Komentarji (10)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Juhu (nepreverjen)

Bravo! Lejpi dosežek puno sreče naprej!

Gost (nepreverjen)

Zadnji gost: Si mogouče plačanec DEM? Samo takši so sposobni izjaviti kaj takšoga.

prlek123 (nepreverjen)

Poplavnega območja v zgornjem toku ni, ker se je reka v 30 letih poglobila za več kot en meter. Rokavi in mrtvice so izsušeni,poletne suše pa prizadanejo tudi obmurske gozdove. Zaradi dela "büjrašov", naravni izgled reke izumira. Če hočemo od nje kaj imeti, je potrebno oživiti rokave mure in dvigniti nivo vode.

Tujec 2

Juhu, sanja svinja kukuruz, a kukuruza nema !

tutu (nepreverjen)

So očitno aktivisti proti hidroelektrarnan na Muri s ten dokončno zmagali?

dvf (nepreverjen)

če se mene pijta je to ljubljana lepo zakuhala ker bo zdaj praktično nemogoče postaviti hidroelektrarno na muri. Medtem ko avstrijci majo lekaj 10 hitroelektrarna na muri mij nemamo nobene pa je niti nemo melo. rajši mo peneze metali v teš pa smradili okolico. Vsak ka misli ka bi bilo malo elektrike se moti prekmurci bi lejko dali peneze pa bi meli elektriko pol ceneje kak zdaj. v radencaj pa bi lejko bilo področje kjer bi se zadrževala voda

Gost (nepreverjen)

dvf : "Vsak ka misli ka bi bilo malo elektrike se moti prekmurci bi lejko dali peneze pa bi meli elektriko pol ceneje kak zdaj."

Tij tou resno? :)

Gost (nepreverjen)

dvf, elektrika sploj nej draga. Pogledni si položnico. Vse ostale "storitve" dražijo račun. Taka tude če be mij meli pol menšo cejno za letriko, bi se na položnici poznalo samo par €.

Gost (nepreverjen)

@dvf in podobni: Dobro, da se tebe ne vpraša. Za elektrarno rabiš padec vode. Kje boš dobil padec v ravnini? Aja, jez boš naredil. Briljantno. In nasipe povišal. Še bolj briljantno. Boš imel celotno porečje Mure v Pomurju kot akumulacijsko jezero? Potopil ves gozd ob Muri med nasipoma. Potem pa se zgodi Drava izpred par let in bo nekaj vasi praktično izbrisalo z obličja Zemlje. Eh, pa kaj bi to, da se izbriše življenjski trud par tisoč ljudi. O morebitnih žrtvah ne upam razmišljati. Jaz bi bil med njimi. Glavno da bo tvoja elektrika pol cenejša. Še to: Mura ima dovolj velik pretok le eno četrtino leta.

Stojan Habjanič (nepreverjen)

Pišem v imenu Zveze društev Moja Mura. V besedilu navedene, morda zgolj z dobrimi nameni, "ideje o tem" kaj si želimo v zvezi, ne odražajo tega za kar smo se javno vsa ta leta zavzemali. Lov, ribolov, termalna voda,.. so iz konteksta vzete teme, ki jih je morda avtor/ica zapisa želel/a uporabiti kot ilustracijo za možnosti TRAJNOSTNEGA RAZVOJA in so precej daleč od bistva navedenega pojma. Trajnostni razvoj je seveda mnogo širši pojem in vsebuje predvsem sožitje med človekom in naravo kar med drugim pojmuje področje MAB ( Man and Biosphere) v okviru UNESCO-a za katerega priznanje se Slovenija zavzema in bo s tem dejanjem zanj tudi kandidirala. Človek, v tem primeru prebivalstvo vzdolž reke Mure s svojim življenjem in dejanji, je zaslužen, da imamo v teh krajih toliko bogastva naravnih danosti.Slednje nam med drugim morda jamči tudi preživetje v luči najavljajočih se dogodkov v bližnji bodočnosti kot so klimatske spremembe, borba za vodo, prehranska varnost in samooskrba, obnovljivi viri energije in morda tudi politično-gospodarski pretresi. Trajnostni razvoj za Pomurce pomeni predvsem prepoznavanje bogastva okolja in s tem povezane atraktivnosti za življenje v njem. Pomeni, da trajnostni razvoj doprinaša tudi k demografski sliki, da navdušuje mlade za naselitev, da navdušuje ljudi k novim podjetniškim idejam, ki jih omogoča ta s strani UNESCO-a podeljena dodana vrednost mednarodno priznane "blagovne znamke". Najpomembnejši vidik je seveda prispevek k regionalnemu razvoju in s tem k regionalnemu BDP-ju. BDP oz. bruto družbeni produkt na nivoju regij je po številnih raziskavah na nivoju EU najbolj stabilen in perspektiven ( stabilna rast) ravno v regijah kjer je razvojna strategija trajnostni razvoj ( sonaravni turizem, sonaravno kmetijstvo, uravnovešen poselitveni vzorec, samozadostna regionalna javna infrastruktura, naslonitev na lastne vire, ohranjanje kulturne krajine in identitete,... itd.). Z enostavnimi besedami povedano to pomeni, da če se regija nasloni na lastne vire in bogastva in NE na državo in Evropo, bo srednje in dolgoročno najbolje prosperirala in bo ob tem najbolj odporna na nepričakovane situacije.
V duhu navedenega je kvečjemu smiselno pričeti govoriti o procesu novega razvojnega obdobja dela naših krajev, ki se bo opiral na atribute "trajnostnosti" in kjer nas čaka veliko kreativnega in skupnega snovanja naše lastne bodočnosti. Pri tem se je potrebno pogovarjati seveda o vseh področjih, idejah, interesih in danostih in jih sproti nenehno zrcaliti v luči ohranjanja regionalnega bogastva ( beri naravnih danosti). V kateri smeri bo rezultiral dokončni kompromis oz. sobivanje Pomurcev z okoljem, je v tem trenutku še preuranjeno govoriti, še najmanj pa izpostavljati zgolj nekatera parcialna področja saj s tem kažemo zgolj delno sliko veliko širše celote.

Stojan Habjanič, predsednik Zveze društev Moja Mura

Starejše novice