Znanih je deset nominirank za inženirko leta 2020, ki predstavljajo največji potencial, da so s svojim delom in osebnostjo lahko zgled in navdih mlajšim generacijam deklet.

Letošnji izbor je rekorden, saj je na razpis prispelo kar 53 prijav. Skupno so tako v treh letih izbora v register skupnosti slovenskih inženirk vpisali že 103 izjemne posameznice.

V središču tretjega slovenskega izbora inženirka leta niso inženirski dosežki posameznic, temveč njihov potencial, da so kot inženirke zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. Namen izbora je čim širša in učinkovita družbena promocija inženirk, med katerimi ena prejme priznanje inženirka leta.

Tudi letošnje glavno merilo izbora nominirank je bila raznolikost: glede na izobrazbo, starost, organizacijo oziroma zaposlovalca, področje dela, dosedanjo pojavnost in poklicno usmeritev.

Po tem merilu odkrivajo potencial pestre izbire poklicne poti, ki jo omogoča inženirski poklic, in kaj vse lahko inženirke na svoji poklicni poti dosežejo.

Superinženirke: varijo pivo, kreirajo e-mobilnost in spravljajo zločince za zapahe

Darko Švetak, glavni in odgovorni urednik revije IRT3000, soorganizator izbora, je izpostavil, da lahko prav z raznovrstnostjo zgledov, v katerem vsako dekle najde svoj vzor, največ prispevajo k navduševanju za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost v slovenski družbi.

»Letos smo prejeli več prijav kot v prvih dveh letih skupaj, kar priča, da so se inženirke začele zavedati svoje vloge v družbi. V letošnji generaciji imamo izjemne nominiranke, ki z inženiringom rešujejo izzive v zootehniki, sodelujejo pri zdravljenju raka, varijo pivo, kreirajo e-mobilnost, pa tudi spravljajo zločince za zapahe,« je dejal.

Med letošnje nominiranke za inženirko leta 2020 so uvrščene tudi tri inženirke iz vzhodne Slovenije

Monika Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru je magistrica inženirka kemijske tehnike. Po koncu študija se je odločila dokazovati v farmacevtski industriji. Danes deluje kot samostojna tehnologinja v podjetju Krka, in sicer na področju razvoja in proizvodnje aktivnih učinkovin.

Aktivno sodeluje pri razvoju učinkovine ter spremlja delo in ozadje analitske podpore. Prav tako skrbi za prenos znanj v podjetju, saj je del izobraževalne ekipe, ki izobražuje nove kadre.

Monika Koroša o svojem poklicu nikoli ni razmišljala kot o moškem poklicu: »Videla sem ga kot izziv na področju, ki me zelo veseli.« 

Meni, da se mora vsak dober inženir zavedati svojih prednosti in slabosti: »Če imaš veselje do svojega poklica, si motiviran, in če imaš okrog sebe ekipo, ki ga te spodbuja, boš dober pri svojem delu«.

Monika Koroša (foto: Andrej Križ)

Elizabeta Škrget iz Veržeja je raziskovalka in razvijalka receptur v podjetju Lek Veterina, kjer stalno išče rešitve za izboljšanje obstoječih produktov in razvoj novih inovativnih proizvodov, ki temeljijo na surovinah naravnega izvora ter so plod domačih raziskav.

Sodelovala je pri razvoju treh krmnih mešanic, ki so zaščitene s patentom in tudi kot blagovna znamka. Vsakodnevne izzive rešuje inovativno, z 'odprto glavo' in z razmišljanjem izven okvirov. Kot sama pravi, le tako prideš do novega znanja in novih izkušenj za nadaljnjo pot.

Elizabeta Škrget meni, da so ženske v inženirstvu nujno potrebne: »Prinašamo nov pogled na tehnologijo. Ko je treba najti rešitev za izzive, ženske najdemo drugačen način za rešitev situacije.« Vseeno meni, da potrebujemo oba svetova – moškega in ženskega, če hočemo najboljše.

Elizabeta Škrget (foto: Andrej Križ)

Branka Viltužnik iz Žalca v podjetju Plastika Skaza vodi oddelek raziskav in inovacij, kjer skrbi za razvoj ter karakterizacijo novih naprednih trajnostnih materialov. Vzporedno z novimi trajnostnimi materiali s sodelavci razvija in vpeljuje tudi nove napredne tehnologije, kot so strojni vid, umetna inteligenca, veriženje podatkovnih blokov …

Vodi in implementira zahtevne rešitve v skladu s konceptom Industrija 4.0, v sklopu katere v podjetju razvijajo nove inteligentne senzorske sisteme za plastične izdelke.

Branka Vitolužnik se v svojem okolju ne ozira na stereotipe: »Ženske v moškem poklicu lahko veliko spremenimo s svojo žensko energijo, nežnostjo in intuicijo.« Pri delu in sodelovanju s tehniškimi fakultetami se pogosto srečuje z dekleti, ki jim s svojo zgodbo dokaže, da so ženske lahko zelo uspešne tudi na tehničnem področju.

Branka Viltužnik (foto: Andrej Križ)

Med letošnje nominiranke za Inženirko leta 2020 so uvrščene še:

  • Jasna Marušić, razvijalka programske opreme v podjetju Cosylab d. d.;
  • Katja Smolič, skrbnica tehnične dokumentacije v podjetju Iskra Pio d. o. o.;
  • Lea Pilić, tehnolog robotik v podjetju LTH Castings d. o. o.;
  • Patricija Krt, tehnologinja za inovacije in kakovost v podjetju Pivovarna Laško Union d. o. o.;
  • Sara Fink, koordinatorka e-mobilnosti v podjetju PORSCHE SLOVENIJA, d. o. o.;
  • Saša Vrhovec Hartman, daktiloskopinja na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju na Ministrstvu za notranje zadeve;
  • Špela Bolka, vodja tehnologije v podjetju Hidria d. o. o.

Deset enakovrednih nominirank, ena 'predsednica razreda'

Izbor, ki poteka v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter drugih sodelujočih partnerjev, je del projekta Inženirke in inženirji bomo!. Ta iniciativa mlade z dogodki na slovenskih gimnazijah in šolskih centrih že deveto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.

Z izborom Inženirka leta organizatorji naslavljajo predvsem problem ‘nevidnosti’ inženirk v družbi. Pri izboru je v ospredju doprinos inženirk k razvoju tehnologije ter napredku gospodarstva in družbe kot celote.

Inženirka leta bo znana 6. januarja 2021

Na odločitev, katera od nominirank predstavlja največji zgled in navdih mladim, s svojimi glasovi enakovredno vplivajo štiri skupine oziroma déležniki izbora: vse nominiranke za priznanje Inženirka leta, predstavniki medijev, dijakinje in profesorji srednjih šol ter predstavniki organizatorja in partnerjev.

Aktualna nosilka naziva Inženirka leta je Aida Kamišalić Latifić, raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Leto prej je Inženirka leta 2018 postala Dora Domajnko, doktorica elektrotehnike in razvojna inženirka v podjetju RLS merilna tehnika.

S spleta

Komentarji (9)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
pepsi (nepreverjen)

zakoj pa je potrebno ločiti izbor ženskih in moških inženirjev leta?
organizatorji mislijo ka so ženske nezmožne tekmovati z moško konkurenco?

je nej to slučajno....
.... šovinizem?

rtzrtz (nepreverjen)

ker nejso sposobne.

In reply to by pepsi (nepreverjen)

go (nepreverjen)

bravo. končno par žensk kere ne zapravljajo časa in talenta z stvarmi kak so - kakšne hlače so moderne oktobra, pod kakšnih kotom slikati riti ipd. sranje

Karl Marx (nepreverjen)

Katere sestre bolj pušijo
srednje
ali
višje
ali
naj višje

krüj (nepreverjen)

Tiste bole okrogle vlečejo kak ima bite

In reply to by Karl Marx (nepreverjen)

Piiillee (nepreverjen)

Ženska pa inženirka tou je isto kak teorija pa praksa te pa šrajfincegara nevej držate pa cejla pametna poleg ahahah sramota

VojkoZMajolko (nepreverjen)

Ne boš verjel - že nekaj let tehnologija ni samo šraufanje in plezanje po kandelabrih.

In reply to by Piiillee (nepreverjen)

Karl Marx (nepreverjen)

nisem še videl zelenega psa
in
pametnega prekmurca
kaj šele
prekmurke
in kaj šele šele pametne inženerke

In reply to by VojkoZMajolko (nepreverjen)

POMURKA NEJE P… (nepreverjen)

Nehajte srati s tem enkrat Pomurje potem spet Prekmurje to vam je ostalo iz socialistično komunističnih časov. S te kraj Mure so Prekmurci z one strani pa Prlekija.

Starejše novice