Zveza Romov Slovenije je v dvorani Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, danes, 14. februarja 2014, organizirala okroglo mizo na temo »Kaj lahko Romi sami prispevamo za izboljšanje položaja romske skupnosti«.

V preteklosti je Zveza Romov Slovenije izvedla različne konference in okrogle mize o prihodnosti romskega aktivizma v Sloveniji. Sedanje razmere v Sloveniji kličejo po ponovitvi take okrogle mize na temo »Kaj lahko Romi sami prispevamo za izboljšanje položaja romske skupnosti«. K pogovorom razpravi so povabili predstavnike Slovenske vlade, slovenske evropske poslance, poslance, ministrstva, Urad za narodnosti, župane, različne institucije, Svet romske skupnosti, predstavnike Romov in medije.

Na okrogli mizi so poskušali odgovoriti na vprašanja:

  • So bile napovedi pravilne, kaj se je spregledalo in kje so se zmotili,
  • Kakšne bi lahko bile zaveze vlade in drugih, ki sooblikujejo razvoj romske skupnosti, in kakšni bodo ukrepi vlade k razvoju romske skupnosti,
  • Kako bi se morali nosilci romskih predstavnikov obnašati sedaj, ko se pomemben del politike romskega aktivizma kroji brez in zunaj romske sfere,
  • Kaj lahko Romi sami prispevajo za izboljšanje položaja skupnosti.

Okrogla miza se je začela z nagovori Jožeka Horvat Muca, predsednika Zveze Romov Slovenije, Janje Rošer, predsednice Sveta romske skupnosti RS in Stane Baluha iz Urada za narodnosti.

Preko videokonference je sledil nagovor evropske poslanke Tanje Fajon, ki je govorila na temo »Pozitivni dejavniki Romov, vpliv na izboljšanje položaja Romov«. Prav tako nas je preko videokonference nagovoril evropski poslanec Ivo Vajgel, s temo »Evropske razsežnosti vključevanja Romov«.

Okrogle mize se je tudi udeležil evropski poslanec Jelko Kacin. Na okrogli mizi je govoril na temo »Kaj lahko Romi sami prispevajo za izboljšanje položaja Romske skupnosti.«

Sledila sta nagovora Mirana Komca, s temo »Zakaj še vedno capljajo na mestu?« in Braneta Novaka iz Policijske akademije, na temo: »Izboljšanje splošne varnosti na območjih z multikulturno skupnostjo – prispevek romske skupnosti«.

Okrogli mizi je sledila razprava.

Janja Rošer: »Vprašati bi se morali 'Kaj še lahko Romi storijo?', saj menim da dosedanji dosežki niso tako zanemarljivi. Sicer situacija ni rožnata, položaj Romske skupnosti v primerjavi z nekaterimi drugimi Evropskimi državami, ni tako slab. Res pa je, da pa obstajajo tudi velike razlike med regijami v Sloveniji. Kaj lahko Romi storimo, moj odgovor je naslednji 'Postati morajo bolj enotni, bolj glasni, rabimo še več romskih aktivistov, nove, mlade in  izobražene Rome, in ne nazadnje se moramo Romi zavedati, da je naš položaj odvisen od nas samih in zato moramo prevzeti odgovornost za ureditev le tega «

Stane Baluh: »Razpravljali bomo o tako pomembni temi. Razpravljamo o področju, o katerem bi Romi morali tudi sami spregovoriti. O tem pa govorimo tisti, večinoma tisti, ki nismo Romi. Iskreno povedano, o tem bi največ lahko povedali Romi sami. Potrebno je ozaveščanje Romov. Potrebno je celostno sodelovanje v skupnosti in med organizacijami. Življenje je v odnosu, v dotiku, v nečem, da spoštujem in to upoštevam. Dokler ne bo prišlo do spremembe v našem odnosu do Romske skupnosti, so lahko vsi zakoni, vse strategije, zaman. V odkritem sprejemanju so lahko rešitve, je lahko sobivanje. Dokler ne bo prišlo do sprememb tako v Sloveniji, kot tudi v Evropi, bomo še naprej sklicevali okrogle mize, imeli konference,  simpozije. Bojim pa se, da bomo ostali na mestu.«

Tanja Fajon: »Romi so kot ena najbolj ranljivih skupin v tem obdobju, še huje prizadeti in potrebujejo dodatne spodbude. Prizadevanje EU pri ustvarjanju evropskih zakonov, poskušajo urejati zakonodajo in strategije za približno 12 milijonov evropskih Romov. Pomembne so strategije, sodelovanje z lokalnimi organi in civilno družbo. Prepričljivo preganjanje diskriminacije in aktivno vključevanje Romov. Z izpolnjevanjem teh pogojev se lahko doseže napredek v štirih stebrih: izobraževanju, zaposlovanju, zdravstvenem varstvu in zagotavljanju stanovanjskih zmogljivosti. Pomembno je tudi ozaveščanje žensk v romskih skupnosti. Preprečevanje diskriminacije, izboljšanje zdravstva, izobraževanja. Manjšina, ki je notranje razcepljena, nima obetov za prihodnost.«

Ivo Vajgel: »Mi je žal, da ne morem sodelovati pri razpravi, ker sem mnenja, da imate pravo temo in so tudi pravi udeleženci za to temo. V Evropskem parlamentu se pripravlja okvirni zakonodajni program, gre za smernice, za to kakšne zakonodajne aktivnosti se naj izpelje, za izboljšanje stanja Romov. Židje so si prilastili holokavst, marsikdo pa pozablja, da so med žrtvami holokavsta bili tudi Romi. Izboljševanje ekonomskega in socialnega programa, izobraževanja, v tem je ključ tega, kar je tudi v naslovu okrogle mize, kako si pomagati sam.«

Jelko Kacin: »Pomembno je razumevanje, da je potrebno za doseganje rezultatov, usklajenost in sodelovanje skupnosti. Potrebno je medsebojno sodelovanje in razumevanje. Potrebno se je koordinirati in se vsak dan vprašati, kaj lahko jaz naredim za skupnost. Ko se to naredi, bo prišlo tudi do sprememb v lokalnih skupnostih in države. Prevzeti moramo odgovornost in pred mladimi generacijami se vprašati, kaj bomo naredili. Potrebno je priti iz sence.«

Miran Komac: »Ne-Romi, lahko naredimo bolj malo. Lahko pripravljamo zakonodajo, poskrbimo za pozitivno diskriminacijo, poskrbimo za ustrezno financiranje dejavnosti, za vse ostalo, morajo poskrbeti Romi sami. Šolam se nalaga naloge, ki jih niso sposobne izvesti. Šole ne morejo delati čudežev. Izobrazba je zgolj orodje za dosego nečesa. Začaran krog odvisnosti od socialne podpore producira nove socialne probleme. Le papirnata izobrazba pa poglablja problematiko.«

Brane Novak: »V reševanje problematike sobivanja se je aktivno vključila tudi policija. Delovna skupina za medkulturno skupnost in delo z subkulturnimi skupinami, se ukvarja predvsem z operativnimi zadevami. Ogromno je bilo že narejeno s strani Romske skupnosti. Pomemben je dialog, razumevanje, poznavanje jezika, kjer se sodeluje s skupnostjo in gradi na medsebojnem sodelovanju. Stvari se ne dogajajo, kot jih vidimo v akcijskih filmih. Prej smo govorili o financah, jaz gledam na policijsko delo v življenjih ljudi. Mirne duše lahko rečem, da smo s tem delovanjem rešili kar nekaj življenj. Razumevanje življenja v romski skupnosti, lahko umili marsikatero vročo situacijo.«

Govorci se vsi strinjajo, da so potrebne konkretne rešitve in pristopi. Sodelovanje in vključevanje skupnosti, ne pa diskriminacija, ločevanje in omejevanje.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice