Sezona pobiranja jabolk se je zaključila. Glede na letošnje vremenske spremembe je letina dobra, a manjša. Kljub temu se uvoza iz vzhodnih držav ne moremo izogniti.

Kot nam je zaupal Torič Miran s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, točnega podatka koliko ton jabolk so pridelali Pomurski sadjarji zaenkrat še nima, a je zagotovo zaradi daljšega sušnega obdobja več jabolk za predelovalno industrijo, kot prvega klasa. "Točnega podatka koliko jabolk so sadjarji pridelali v Pomurju še ne vemo, je pa okrog 6. 000 ton. Letina je dobra, a je ni veliko.  Cene odkupa se bodo gibale glede na kakovost. Lahko, da bo odkup sorte gala za 35 centov,  nekateri bodo isto sorto prodali za 50 centov." Odkupna cena za en kilogram gale v Avstriji je 43 centov, v Sloveniji se cene gibljejo od 28 do 35 centov s tem, da je odkupna cena na Hrvaškem manj kot 20 centov na kilogram, kar posledično pomeni večji uvoz.

Sadovnjak je tovarna na prostem

Uvoz iz Hrvaške in Poljske ter drugih vzhodnih držav  in nizke odkupne cene v Sloveniji se poznajo ne le pri odkupu, temveč tudi pri zapuščanju sadovnjakov. Pogovarjali smo se z Vladimirjem Smodišem iz Otovec, ki se že od nekdaj ukvarja s sadjarjenjem, minuli dve leti pa dejavnost  s sinom in ženo širijo. "Lansko leto je bila pozeba, letos pa suša in vse ostalo, tako da nisem zadovoljne z letino. Največ sadja bomo predelali, saj ga ne moremo prodati namiznega. Naredili bomo sokove. Naša tovarna je zunaj, na toči, slani, suši in potem še divjačina - zato je naša dejavnost odvisna od naravnih pogojev." Dodaja, da opaža problem zapuščanja sadovnjakov, saj na kmetijah ostajajo starejši, mladi se selijo v mesta ali najdejo službo v tujini.  "Pri nas je težava v politiki, pri odvzemu sadja. Nismo imeli sreče na Goričkem, da bi bili dobro organizirani. Verjamem, da dandanes lahko pridelaš kvalitetna jabolka, a je problem v prodaji."

Prekmurje nam nudi kvalitetno zemljo

Tudi žena Vera opaža, da nam Prekmurje sicer ponuja rodovitno zemljo, a je problem zapuščanja kmetij tisti, ki potiska Goričko v revščino. Zato je toliko bolj ponosna na sina, ki je vinotoč preuredil v lično turistično kmetijo s prenočišči in dodatno ponudbo. "Rekel je: mama, zmerom si dosti delala, tvoje delo se mora nagraditi. Srečna in vesela sem, da se kljub vsej črnogledosti najde eden, ki si upa stopiti na noge in vidi svetlo luč. " Zaupa nam, da delajo z rokami in so na to ponosni. Le zemljo moraš imeti rad, še doda. "Ne moremo samo jokati. Vemo, da časi niso rožnati, a moramo živeti v optimizmu. Zavedati se moramo, da nikoli ni tako hudo, da ne bi moglo biti še hujše."

Recesija tepe tudi sadjarje

Pred leti je družina s sadovnjakom dobro živela, tudi prodaja ni bila slaba. "Država pomaga z nepovratnimi sredstvi in subvencijo, a vse drugo nam ni v olajšavo. Skrbi me kako bo z davkom na nepremičnine. Pred leti smo dobro zaslužili s prodajo jabolk, sedaj je tudi to kriza spremenila.  A ne smeš popustiti. Ni poti, da bi samo tarnali.  jokali da ne gre, temveč je treba delati." Tudi Vladimir opaža, da je vedno več uvoza sadja, katerega bi lahko pridelali na domači zemlji. Le poguma in pridnih rok nam zgleda na Goričkem primanjkuje.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice