Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Pritličje sta 21. januarja pripravila tretji spletni večer STRE(a)MENJA #03: Cepljenje in Covid 19 – med (ne)zaupanjem in solidarnostjo.

Hiter razvoj cepiva je posledica dolgoletnih vlaganj in izjemnega sodelovanja znanstvenikov vsega sveta, znanost in stroka sta ključni tudi za razumevanje vseh razsežnosti pandemije, zato je prav, da se odločevalci in javnost naslonimo na znanost, so poudarili gostje spletnega pogovora s koncertom, ter pozvali k solidarnosti in cepljenju.

Cepivo najboljši način za dosego trajne rešitve za pandemijo

V razpravi so sodelovali Nataša Goršek Mencin, v. d. vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za znanost in raziskave ter okolje, sopredsedujoči UN International Resource Panel, Tanja Kamin, komunikologinja, profesorica na FDV UL, Alenka Kraigher, epidemiologinja, članica posvetovalne skupine za cepljenje pri evropskem uradu WHO (ETAGE) in Sašo Dolenc, filozof, fizik in komunikator znanosti, Kvarkadabra.

»Cepivo je najboljši način, da dosežemo trajno rešitev za pandemijo. Glavni razlogi za skupno strategijo EU pri nabavi cepiv so čas, dovolj varnih in učinkovitih cepiv po enakih pogojih za vse, bolj ugodne cene ter solidarnost tako med državami članicami kot globalno,«  je uvodoma pojasnila Nataša Goršek Mencin.

Med pandemijo storjenih veliko napak

ostje so v razpravi poudarili pomen pravilnega komuniciranja in usmerjenih ukrepov. Pri tem je bilo med pandemijo storjenih veliko napak, neustrezna komunikacija pa je vodila v dvome o kredibilnosti in dobronamernosti posameznih ukrepov. Preveč odstopanj od smernic evropskega centra za nalezljive bolezni je bilo tudi med državami članicami EU.

"V epidemiji sodelujejo vsi prebivalci, zato ob skrbi za najranljivejše v pandemiji nikoli ne smemo pozabiti na vse ostale skupine s svojimi navadami in potrebami,"  pravi Alenka Kraigher.

Sašo Dolenc pa: Ljudje se v epidemiji ne odzivajo le na podatke, temveč tudi glede na lastna prepričanja in na napovedi dogajanja." 

"Odnos do ukrepov in njihovo izvajanje se med ljudmi skozi čas spreminja, omejitve pa doživljamo obremenilno, zato iščemo prilagoditve našega vedenja," pa pravi Tanja Kamin

To je pokazala tudi kvalitativna raziskava centra socialno psihologijo pri FDV, ki je posebej obravnavala doživljanje omejitvenih ukrepov med osebami, ki živijo same.

Komuniciranje in zaupanje ključna pri odnosu do cepljenja

Če je hiter razvoj cepiva proti covid-19 velik dosežek znanosti, je prav rekordna hitrost tista, zaradi katere je v javnosti nekaj dvomov glede varnosti. V Evropi imamo ene najstrožjih standardov glede varnosti zdravil. Janez Potočnik, evropski komisar za znanost in raziskave med letoma 2004 in 2009, je poudaril, da se bo cepil takoj, ko bo mogoče, in da cepivom zaupa. Raziskovalno delo na tem področju je potekalo že v času njegovega mandata: 

"Zdravje je bilo vedno med ključnimi  raziskavami tudi na evropski ravni. Cepiva temeljijo na znanju, ki se je očitno uspešno razvijalo že več let. Če smo takrat dobro sejali, danes dobro žanjemo. Zato je prav, da znanost podpiramo tudi v prihodnje in da je bolj prisotna v odločitvah odločevalcev".

"S cepljenjem ne dosežemo le zaščite tistega, ki se cepi, temveč pomagamo s tem tudi vsem drugim," je poudarila Kraigherjeva.

Zadnje raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da naklonjenost do cepljenja proti covid-19 raste, dobro osnovo za uspešno strategijo cepljenja v Sloveniji pa je z obsežno raziskavo o odnosu do cepljenja pred nalezljivimi boleznimi pridobil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Za zaupanje javnosti v cepiva je pomembno, da so informacije na voljo, stalno dostopne, jasne in razumljive, zato je naloga znanosti in stroke, da ljudi pri tem podpre, so se strinjali sogovorniki. A informacije same po sebi ne spreminjajo prepričanj ljudi, temveč na to lahko vplivamo z zgledom, neposredno pozitivno izkušnjo in preko osebnosti, ki jim v različnih skupnostih zaupajo.  Raziskave v Evropi in Sloveniji kažejo, da ljudje najbolj zaupajo zdravnikom, zato je ključno, da v cepiva zaupa tudi zdravstveno osebje. Tako po besedah Anje Osovnikar projekta študentov medicine Imuno in Vakcinet začenjata z akcijo osveščanja o cepljenju in cepivih na družbenih omrežjih, načrtujejo pa tudi izvedbo delavnic za zdravstveno osebje. Prav na družbenih omrežjih se nepreverjene informacije najhitreje širijo. Kot pravi Sašo Dolenc, pa je z njimi treba rokovati previdno.

"Poudarjati je treba resnične podatke in pojasniti, zakaj neki mit ne drži, pri tem pa ga ne ponavljati."

Pri tem imajo odgovornost tudi mediji.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Ljubljančan (nepreverjen)

Solidarnost je mrta!

oleg (nepreverjen)

ne smejo pozabiti na nikogar, a? na brezpolsene so ko nič ne dobijo za keš. cepivo gor/dol, pare dajte!

Starejše novice