Koline so pri marsikateri hiši še vedno eden izmed večjih praznikov, še toliko večji praznik pa so, ko se odvijajo pri župniku.

Dokler prašič ni mrtev, na dvorišču vlada popolna zbranost. Prašičeva smrt pomeni prehod od nečloveškega k človeškemu. Ta prehod pa spremlja vrsta simboličnih dejanj. Združeni okrog iste mize, predstavlja družba človeško povezanost. In to povezanost s kolinami pokažejo tudi v Markovcih na Goričkem pri župniku Dejan Horvatu. “Koline še zdaleč niso le klanje in izdelovanje mesnih izdelkov, temveč splet dogodkov, tudi obredij. So družinski in v preteklosti tudi krajevni praznik v pozni jeseni in zimi,” pojasni župnik. 

Klobase in kri

Najznačilnejša obdobja za koline so bili dnevi pred Martinovim, božičem in v pustnem času. Starejši viri navajajo, da so ob kolinah pojedli vse, kar so naredili iz prašiča. Klali so pri vsaki hiši, kar pomeni, da se je v zimskih dneh in tednih tako prehranila vsa vas. Ko so klali pri prvi hiši, so prišli na koline iz vseh drugih hiš in tako naprej do zadnje. Zato je ta praznik povezoval ljudi v skupnost. Skupno uživanje svežih klobas, pečene krvi in mesa je bilo pomemben družabni dogodek.

Konec koncev, če imajo krajani domači praznik - koline, zakaj jih ne bi imeli tudi na nivoju župnije. "Naredili so vse, kar je potrebno, od klanja, do priprave krvavic, kašnic, klobas, salam, ocvirkov, žolce, kosanja mesta in priprave za zamrzovalnik, prekajevanje, tünko in tako naprej,” pojasni župnik, ki je s kolinami pogostil več kot 200 faranov in gostov. Sicer pa na mizah ni manjkalo zelja, repe in drugih dobrot, ki so teknile ob sveži pečenki. Seveda, pa smo se lahko posladkali tudi z drugimi domačimi dobrotami. 

Najprej v cerkev, nato na njivo

Župnik Dejan Horvat je sicer med domačini izjemno priljubljen. Poleg tega da vodi dve župniji s približno 500 farani, največ časa nameni obnovi župnijskega doma, ki se nahaja tik ob cerkvi. Tudi cerkev je potrebno obnavljati, zelo veliko časa Dejanu pa vzame kmetovanje. Župnija Markovci namreč razpolaga z okrog 20 hektarji njiv ter več kot 30 hektarji gozdov. Župnik ima tako dejansko veliko dela. Prav zanimivo je videti 40-letnega župnika za oltarjem, nekaj minut pozneje pa že na traktorju ali z zidarsko žlico.

S spleta

Komentarji (338)

Starejše novice