Najbrž ni lokala, ki bi se v kolektivno zavest Pomurja vtisnili močneje kot nekdaj slovita Podmornica na Slovenski ulici.

Mlajši bralci legendarni lokal morda poznajo zgolj po slovesu, iz doživetih pripovedi svojih staršev, med starejšimi pa mnogi še vedno živo pomnijo vse podrobnosti njegove notranjosti.

Nahajal se je v zgradbi v središču Murske Sobote, kjer danes med drugim vabijo k pokušanju prekmurskih dobrot. A vse skupaj se je pravzaprav začelo z banko oziroma tako imenovano Hranilnico južnega dela Železne županije, katere predsednik je bil katoliški duhovnik Janez Szlepec. 

Čemu čebele?

Markantno stavbo, zgrajeno leta 1907, je projektiral budimpeški arhitekt László Takáts, ki si jo je zamislil kot enonadstropno vogalno zgradbo, obrnjeno s fasadama na dve ulici. Precej zanimiva je nekdanja banka že iz umetnostnega vidika, saj predstavlja eno najlepših secesijskih poslopij v Prekmurju:

»Na stavbi hranilnice so nad vhodnimi vrati na fasadi izdelani reliefi z motivom čebel in cvetov z listi (simbol varčnosti in prihodnosti). Za celotno zgradba je značilna mehkoba, saj stavba praktično nima nobenega ostrega roba. Posebnost je stilska podoba vhodnega nadstreška, ki združuje vse elemente secesijskega ornamentalnega repertoarja.« (Bančništvo in hranilništvo v Pomurju)

Po prvi svetovni vojni je v stavbi prostor našla občinska uprava, ki se je tu nahajala vse do leta 1936. Nato je stavba prešla v roke kavarnarja Alojza Faflika, ki je notranjost preuredil in odprl imenitno, meščansko kavarno, o kateri smo že pisali.

Pozneje pa se je na Slovenski 41 rodil sloviti nočni lokal z imenom Podmornica ter s prvim januarjem 1985 še ena prvih picerij v Prekmurju. 

Zlati časi Podmornice in Picerije Central

Picerija Central je obratovala pod okriljem Hotela Diana, z direktorico Heleno Pintarič na čelu.

"Bili smo prva in edina picerija v takratni regiji, ki je imela pogodbo o sodelovanju s Pivovarno Union. Ta je tudi investirala v picerijo, pripomogla s točilnimi aparati ter dodatno pomagala pri dostavi," pojasnjuje nekdanja direktorica.

Veliko je tudi spominov gospe, ki je bistveno doprinesla k ustvarjanju nepozabnega lokala – pogovarjali smo se z gospo Marjeto, ki je deset let uspešno vodila gostišče.

Na šolanje za picopeka čez mejo

Kot pripoveduje naša sogovornica, so Picerijo Central začeli prenavljati leta 1984, in da bi v gostišču ustvarili prijetno vzdušje, so spremenili vse, kar je spominjalo na diskoteko.

Lokal je bil sestavljen iz dveh delov; klet je bila namenjena piceriji, medtem ko se je v pritličju nahajal bar, vse skupaj pa sta lepo zaključili majhna terasa pred stavbo in parkirišče na kraju, kjer danes zabava Skrito dvorišče. 

Največ gostov je privabila hrana, natančneje pice, ki so bile pri nas še razmeroma nepoznane. 

Zaposleni so na šolanje za peko pic tako morali celo v Novo Gorico, Avstrijo in Italijo. 

Ko ni bilo vseeno, kateri kos pice si pograbil

Zaradi svoje ponudbe v tistem času niso imeli konkurence, saj so bili edini, ki so ponujali pice. Bili so dnevi, ko so jih spekli tudi do 450 in v desetih letih so jih skupno prodali okrog 680.000. Število bi verjetno bilo še višje, če bi le imeli možnost sprejeti večje število gostov naenkrat. 

»Še zdaj mi kdo reče: Tiste tvoje pice so bile fenomenalne,« se razburljivih časov spominja Marjeta. 

Pica pa je sicer imela še eno posebnost, saj šunka oziroma nadev takrat ni bil razporejen po vsej površini testa, kot je danes. Že iz priložene slike jedilnega lista je razvidno, da so se sir in gobice nahajali na sredini jedi, medtem ko so bili šunka, suhe salame in pršut zloženi ob robu. 

Pomurkina šunka, namenjena ameriški vojski

Predvsem starejšim, ki niso bili vajeni italijanske specialitete, so seveda postregli tudi z golažem oziroma vampi. Ob tem so ponujali še meso na žaru, pri čemer je večina živil, ki so jih uporabljali, izvirala iz Pomurja oziroma okoliških kmetij. 

»Pomurka je takrat delala šunko za ameriško vojsko. Velikokrat sem prejela klic: Marjeta pločevina je malce skrivljena, šunka ne more v prodajo, pripeljem? In spet smo imeli par sto kil šunke, ki se ni prodajala v Sloveniji,« razlaga naša sogovornica.

Razburljive zgodbe in spomini

Obratovali so od ponedeljka do sobote, od osme ure zjutraj do desete ure zvečer ter ob nedeljah in praznikih vrata zaprli. 

Nedelje so izkoristili za prezračenje gostilne, saj so v tistih časih gostje v notranjih prostorih smeli kaditi. Prostor je tako velikokrat postal precej zadimljen, k čemur je dodatno prispeval še dim iz kuhinje.

Začetek je bil precej težak in peke pic so se menda lotevali obremenjeni z odzivom gostov. Toda enkratni trenutki iz »Podmornice« Marjete nikoli ne bodo zapustili, saj se je ekipa, kot pravi, res trudila in si med seboj pomagala. 
Če bi se picerija odprla danes, ne bi imela takega potenciala kot ga je imela takrat, meni nekdanja vodja.

»Prišli pa so tudi trenutki, ki niso bili prav lepi, eden takih je bil tudi pretep med vojaki, ki so čez vikend lahko šli iz vojašnice, ter med mladimi soboškimi dečki. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je bilo, da so se, ko smo morali v Ljubljano na vojaško policijo, fantje zbližali in postali prijatelji, pretep pa je bil pozabljen,« razlaga Marjeta. 

Picerija Central je svoja vrata zaprla 7. julija 1995, a medtem ko se vsaka lepa stvar enkrat konča, spominov, ki vežejo zaposlene, ne gre izbrisati.

Čakajoč kupca

Sami prostori so v vmesnem času večji del samevali. Nekaj časa je tam sicer bila predvidena vzpostavitev restavracije s hitro prehrano McDonald's, preden se je zgodba klavrno končala z zapleti s spomeniškim varstvom.

FOTO: tohom.si

Danes lokal išče novega lastnika, pri čemer je za 730 kvadratnih metrov treba odšteti 295.000 evrov. Na kraju z bogato zgodovino bi torej kdo še vedno lahko z novo zgodbo pričaral kanček stare magije.

Sergej Litrop, Marko Karoli

Viri in literatura:
-Štefan Obal – Murska Sobota
-Bančništvo in hranilništvo v Pomurju
-Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju

 

Tagi

S spleta

Komentarji (42)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Nostalgik (nepreverjen)

Lokal in vse ostalo kar se je dogajalo v zgradbi, bi lahko delovalo še danes, če ne bi bil lastnik preveč pohlepen...

nertoiu (nepreverjen)

No pazi ka gučiš, do te tožili zadnji lastniki

In reply to by Nostalgik (nepreverjen)

A79 (nepreverjen)

Kje so ti časi. :( Pizza s šunko in gobicamo je bila takrat zame prava poslastica. :)

a83 (nepreverjen)

Ja mlajši si bül in ti je gobica na pici gor stala. Zdaj pa je skrita v dodatkaj.

In reply to by A79 (nepreverjen)

Pax (nepreverjen)

Oj mladosti moja..., res je bilo fajn v Podmornici.

In reply to by A79 (nepreverjen)

idnas (nepreverjen)

lep članek :D

Marinič Branko (nepreverjen)

Dobri in lepi spomini na podmornico.

A83 (nepreverjen)

Mislen, vredi fajn, ali lejko bi što je bül zadnji lastnik šteri je lakomnež zapravo te biser srede sobote. Mislin ka, mislin ka,... no malo pomoči... SMC,....

NemoSchtenko (nepreverjen)

Si vredi? Si gnes že vzel zdravila?

In reply to by A83 (nepreverjen)

Nostalgik (nepreverjen)

Lep članek, pohvalno. Edino ka pogrešam, ka bi kakše slike bile vključene. Po drugi strani pa razumem, da je take slike težko dobi. Pica je mi je bila svetovna, kasneje mislim, da so podobne še pekli v Diani, kjer je bila šunka tudi zložena ob strani. Škoda, da si pri Diani ne znajo iti, pa bi recimo vključili med svojo ponudbo tudi pico, ki bi bila podobna tej iz podmornice. Pice, katerega okusa se še danes spominjam. Prva pica, ki sem jo jedel kdaj koli je bila tista iz podmornice. Bil sem še otrok, bili so posebni časi.

Kreslinnnnn (nepreverjen)

Picerija je res da bila odlična (((samo ko si šel domov so vsi vedli kje si bil(od dima)Potpiram sedanji zakon.

NemoSchtenko (nepreverjen)

Imel sem čast, biti obiskovalec te Podmornice kot otrok. Samo dobri spomini.

Pax (nepreverjen)

Pa še to, da ne bom vedno samo kritiziral: "Dobro napisan članek. Končno!"

masjter3 (nepreverjen)

najbole smešno mi je ko preberem alpa čujem bedarije tipa "Na kraju z bogato zgodovino bi torej še vedno lahko kdo z novo zgodbo pričaral kanček stare magije."

pol lidij keri so doživeli to magijo ne dela več v muri pa drugij fabrikaj kere so pocrkale, namesto jugoslovanskij plač in standarda je pa tu evro pa ekonomija leta 2018 kera pomeni, ka tej lidje nedo glij preveč silili v novo zadevo, mogoče enkrat, dvakrat, telko ka vidijo če je še kaj magije te pa to to, novij pa tudi nede ker nede na dugi rok ker jij itak nič ne vleče in je v bistvi to nova zgodba za njih kera se prime ali pač nej.

enjajte špilati na te "stare čase" pa "stare magije" pa stopite v 2018, prihodnost je tu.

saj zato pa je vse tak v kurci v zabačenon prekmurji ker lidje še zmeraj živijo 30 lejt nazaj, kda smo bili še pod drugo zastavo.

"nej kak je inda fajn bilo" - newsflash, enim keri smo stopili v korak s časom je tudi v 2018 fajn.

divjejabolko

Še dobro, da letos spet pride nov ajfon. Končno bomo lahko starega spet vrgli v odpad.

V nostalgični časih smo bili zadovoljni s Čungo Lungo, Vindijo in Pingo sokom ter Krašem in Gorenjko. Tisti, ki niso bili, so hodili švercati kavo in Milko iz Avstrije.

In reply to by masjter3 (nepreverjen)

Sobota1234 (nepreverjen)

Majster (se mi zdi, ka si nej masjter), če se človek spomni zlatih časov srednje šoule, brezskrbnosti, gluposti, prvih pic v Podmornici in vsega, ka je povezano z mladostjo, de pravo, ka je inda fajn bilou in to absolutno nema veze s ten, ka je nej v stanji stoupiti v korak s čason. Zdaj si prezeleni, boš že še prišo do toga, ka boš občuto nostalgijo za preteklin. Prekmurje je nej zabačeno zaradi gledanja v preteklost, vzroke išči drugje.

In reply to by masjter3 (nepreverjen)

Pax (nepreverjen)

Bravo Sobota1234, se strinjam, odličen komentar.

In reply to by Sobota1234 (nepreverjen)

masjter3 (nepreverjen)

če si pri 16, 17, 18, v srednji šoli na picaj v podmornici doživo vrhunec života ka se z nostalgijof spominjaš dobrij starij časof zdaj pa nevejš kama se djati, te man slabo novico za tebe...

In reply to by Sobota1234 (nepreverjen)

masjter3 (nepreverjen)

pa smešno mi je kak domnevaš ka san prezeleni kda san že en čas prejk 30... samo kak pravin, meni se zdaj vrhunec života dogaja, nej kda san bil 16 let star, preostanek života pa preživo na sobotainfo jokajoč za dobrimi starimi časi...

In reply to by masjter3 (nepreverjen)

Sobota1234 (nepreverjen)

Nostalgija v zdravi meri (in to je v ton primeri definitivno značilno za večino komentarof na tou temo) je koristen del življenja, ga obogati, človek grata boukše vole. Ampak ti toga očitno ne razmiš, rajši strejlaš naokouli razne gluposti. Vseeno je, kelko si star, tvoja zmožnost dojemanja in sprejemanja dejstva "sto ljudi - sto čudi" je grozljivo nizka. Iden uživat sedanjost, za sakši nadaljnji stavek mi je škoda časa, nejsi ga vrejden.

In reply to by masjter3 (nepreverjen)

eden 12 (nepreverjen)

jebiga masjter3...verjetno si mel težko otroštvo,pa ti neje glih fajn za tiste čase,,,,zaj na sociali ka maš 380 eur ti je pa fajn....tude ok če si se najšo....pusti tiste keri so se takrat fajn meli pa se spominjajo tistih časov....

In reply to by masjter3 (nepreverjen)

Pax (nepreverjen)

Hej majster! Kakšne barve je nebo v tvojem svetu?
Ali pa to dela neznosna vročina?

In reply to by masjter3 (nepreverjen)

asdddd (nepreverjen)

Vsi špilajo na karto nostalgije, v 2018 še bole kak negda.

In reply to by masjter3 (nepreverjen)

? (nepreverjen)

Sobota1234,
Škoda časa za pregovarjanje z retardiranci...
Eni živijo samo zato, da so proti!!! Ni važno kje, kdaj, zakaj, glavno da si proti... to mora biti žalostno življenje.

RibicPepe (nepreverjen)

Stirje..pet nas..vsak dan ob 6 popoldan..vsak je vrgel kaj je imel v zepu in toliko koliko je bilo..toliko malih piv v "elegantni mali kupici" :) Tak je bilo v Podmornici. Pizza pa je bila zakon.

štajerec

mislin kabi si lehko krigle pa pice zložija do Lotmerka

Tunč (nepreverjen)

Ni bilo tako. Američani niso vzeli šunke, če je bila kakršnakoli deformacija na embalaži in takšna šunka se je nato dala v odkup zaposlenim ali pa gostinskim podjetjem. Seveda so v tistih časih imela prednost podjetja (tozdi, sozdi, ipd...) v družbeni lasti. Poznam zadevo, zato ne lapaj nekaj na pamet!

pepič (nepreverjen)

Če je bila deformacija na embalaži (pločevina) kako je takšen proizvod dober za zaposlene in odkup (tozdom,sozdom) v družbeni lasti ta je malo za lase privlečena tudi jaz poznam zadevo in vem kako se je švercalo iz Pomurke posameznim gostilničarjem in drugim odjemalcem zaposleni vemo največ.

In reply to by Tunč (nepreverjen)

edenpač123 (nepreverjen)

Saj neven ka je spornoga saj pa nige nejso napisale ka so šunko daubile šenki. Verjetno pa se te šunke nej dalo dobite na prodajnih policah zatau so izkoristili tau deformacijo pločevine.

In reply to by Tunč (nepreverjen)

neka ste pozab… (nepreverjen)

V članki ste pozabili omejniti najbole dosadnoga pa nesramnoga kelnara keri je v Soboti gda koli in ge koli delo - Lacija iz Podmornice. Tej človik nan je pokvaro marsikatero večerno druženje ob pici in pivi v Podmornici v 80´ gda smo kak srednješolci fejst radi odli ta na pizze.

u-pokojni (nepreverjen)

Ka je narobe če nekdo šverca šunko iz Pomurke v Dijano kot opisujete v prispevko je to moralno početje ali kaznivo dejanje in veselo brišite komentarje in podpirajte goljufanje?

Bolečinca (nepreverjen)

Najlepši spomini ....

Svinja bradavičarka (nepreverjen)

Pa normalno , da ti brišejo komentarje , ljudje se nostalgično spominjajo starih časov , ti pa takoj navališ , kao na šverc šunke za pico , halo .

u-pokojni (nepreverjen)

pa prešti si celi prispevek ali se v zadevi nostalgije more napisati da na nezakonit način pridobiš nekaj sto kg šunke, če pa vsi vemo kdo je bila Marjeta in kje je delal privatnik, ki je znan po dobrotah Prekmurja pa vemo kako je končala pomurka in kako Dijana in kako zaposleni v teh podjetjih zato pišem, da ni dobro da so se že takrat delale nečednosti če polepšam besedo kraja ali lopovščina?

In reply to by Svinja bradavičarka (nepreverjen)

Čarni vrag (nepreverjen)

Tebi se očitno meša od vročine. Če so konzerve imele kakršnokoli napako, niso mogle iti v izvoz. So jih pa po znižanih cenah prodali doma. To ni bila nobena lopovščina, kak pišete eni brezvezniki.

In reply to by u-pokojni (nepreverjen)

.... (nepreverjen)

Bravo sobotainfo, z tem člankom ste me pa rejsan pozitivno presenetili svaka čast!!!

Mickac (nepreverjen)

Ko so dobili stavbo nazaj so kmalu prevelike ambicije in je šlo vragi

Šundi (nepreverjen)

...ge san tüj picu đo v pudmornici..na mizu pa ju je prinesau Slafku...prijazen kelnar....

grinch (nepreverjen)

Zelo zanimivo, tudi sam se spomnimbteh pic. Takrat je bilo iti na pico doživetje.
Bi pa bilo zanimivo videti takratni jedilnik s cenami. Bi se verjetno prijeli za glavo, če bi primerjali s današnjo kavo za 1.30€v Murski Soboti.
Ampak časi sk drugačni in se spreminjajo, tako je tudi prav, spomini pa ostanejo.

buk (nepreverjen)

kanalizacija je kvarila vzdušje drugače bilo kar vredu

buk (nepreverjen)

tu je bila baza zaljubblencev ,..... in šolarjev ...vse se dogajalo tu preko ceste avtobus pa domov....

gostja 426 (nepreverjen)

Ta picerija je bila legendarna, pice glij tak. še najbolje podobne majo v Piceriji Parma v Ljubljani, ge so glij tak ohranili stari način peke pic iz leta 1974. Fejst dobre so. ;-)
Ovak pa - dober članek, škoda samo ka nega slik s Podmornice.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice