V tej občini so arheologi izkopali ostanke hiš keltskih prebivalcev

Pred načrtovano novogradnjo je leta 2017 Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije na tem mestu izvedel predhodne arheološke raziskave - površinski pregled njiv, pri čemer je bil ugotovljen velik arheološki potencial na lokaciji Gmajna.

Zaradi tega so arheologi iz Zavoda za preučevanje povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti oziroma Skupine STIK tu leta 2020 izkopali deset jarkov, tako imenovanih sond, s katerimi so ugotavljali obseg najdišča. Ker območje leži na Murski ravnini, ustvarjeni z rečnim delovanjem, si lahko predstavljamo, da je bila današnja površina včasih precej drugačna; razbrazdana, polna globeli, kotanj, strug in jarkov, ki jih je za sabo pustila reka Mura.

Med raziskavami so odkrili več nekdanjih strug, ki so potekale preko območja in nekoč razmejevale površino.

Najdbe segajo v prazgodovinsko obdobje?

Kot poročajo, so v sondah naleteli na sledi iz prazgodovinskega in rimskega obdobja. Med najdbami je prevladovala prazgodovinska lončenina iz mlajše železne dobe (okoli leta 300 - 100 pred našim štetjem) in ostanki glinenega stenskega ometa. Odkrili so tudi številne jame in jarke, ležeče ob omenjenih strugah, ki so jih pripisali naselbini iz istega časa.

Redke rimskodobne najdbe so bile verjetneje kot s poselitvijo območja povezane s poljedelsko rabo kulturne krajine.

Zaradi navedenih ugotovitev so na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije sprejeli odločitev, da se na območju bodočega gradbenega posega izvede arheološka izkopavanja. Izvedbo le-teh je Občina Beltinci ponovno zaupala zavodu Skupina STIK.

Našli ostanke hiš keltskih prebivalcev

Arheologi so raziskave pričeli izvajati z koncem julija. Izkopavanja so postopno zajela celotno površino z bodočo gradnjo prizadetega območja, dela pa bodo potekala do druge polovice avgusta. Že v prvih nekaj dneh so odkrili zelo zanimive najdbe in sledi nekdanje rabe območja - ostanke hiš keltskih prebivalcev teh krajev, ki se kažejo v obliki pravokotnih jam.

»Te različno velike jame, široke dva do tri in dolge tri do štiri metre, so imele navpične stene in ravno dno, ohranil pa se le njihov spodnji del, globok do 0,5 metra (zgornji del je bil uničen z oranjem). Ob obodih poglobljenih hiš smo odkrili še manjše jame za stebre, ki kažejo na lego slemena strešne konstrukcije. Strehe so bile najbrž dvokapne, postavljene nizko nad tlemi in prekrite s slamo ali trstiko,« pojasnjujejo.

Keltska lončarska obrt visoko razvita?

Ta preprosta prebivališča bi lahko napeljala k domnevi, da so bili Kelti na nizki stopnji civilizacijskega razvoja, a druge odkrite materialne ostaline take sklepe hitro ovržejo. V jamah - ostankih hiš - ter v drugih, ki so najbrž služile za kopanje gline, so odkrili tudi številne odlomke lončenine. To so ostanki raznovrstnega posodja, dovršenost njegove izdelave pa priča o visoko razviti keltski lončarski obrti.

Kelti so poznali in se ukvarjali tudi z železarstvom in kovaštvom, kar potrdijo najdeno železovo žlindro ter redki železni predmeti.

Med odkritimi in do sedaj še neraziskanimi jamami posebej izstopa ena precej globoka, za katero domnevajo, da bi lahko bila vodnjak.

Arheologi v okolici odkrili še več keltskih vasi

Do sedaj raziskane ostaline kažejo na obstoj manjše naselbine, mogoče razpršene kmetije, ki se je raztezala na nizkih sipinah v neposredni bližini današnjih Beltincev. Njeno odkritje ne preseneča - arheologi so v zadnjih 30 letih odkrili več podobnih keltskih vasi, predvsem pri gradnji južne murskosoboške obvoznice. O teh in še drugih raziskavah in njihovih rezultatih je že leta 2016 pripravil razstavo Pomurski muzej Murska Sobota.