V Splošni bolnišnici Murska Sobota so minuli teden na novinarski konferenci spregovorili o seji sveta zavoda in rezultatih poslovanja v prvih šestih mesecih letošnjega leta.

Med drugim so razkrili, da je bilo v soboški bolnišnici v prvem polletju opravljenih 8.756 primerov. Obenem beležijo minimalen negativni poslovni rezultat v višini 38.116 evrov, saj so ustvarili 24.520.261 evrov prihodkov in 24.558.377 evrov odhodkov, kar pa po mnenju vodstva bolnišnice predstavlja negativno ničlo in uspeh glede na primerljive bolnišnice.

Opravili so 87.732 pregledov v okviru specialistične ambulantne dejavnosti, izvedenih pa je bilo tudi 6.653 raznih operacij in 5.880 dializ.

Vlagali v delovanje medicinske dejavnosti

Največ investicijskih sredstev so v prvem polletju namenili za nakup in vzdrževanje zgradb ter medicinske opreme.

Skupno so v opremo in zgradbe investirali 918.102 evrov. Za medicinsko opremo so sicer namenili 691.895 evrov.  

Beležijo tudi več zaposlitev

Predvsem po zaslugi urgentnega centra je soboška bolnišnica precej povečala število zaposlenih. Konec junija so namreč zaposlovali 1.018 ljudi, kar je za 57 več kot junija lani. Število zdravnikov se je povečalo za 7 in medicinskih sester za 20 zaposlenih, več pa je tudi nemedicinskega kadra ter ostalih zdravstvenih delavcev.

Čakalne dobe daleč najbolj pereč problem

Predsednik sveta zavoda Marko Virag je za največjo težavo, s katero se srečuje bolnišnica, označil predolge čakalne dobe. Trenutni rezultati naj bi bili alarmantni, a se izboljšujejo, v splošnem pa so z delom vodstva in zaposlenih zadovoljni.

Vodstvu so v svetu zavoda sicer že naložili, da v bodoče prepreči ekscese in pripravi konkreten načrt za razrešitev problema čakalnih dob.

Da so čakalne dobe glede na pričakovanja bistveno predolge, se strinja tudi direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Bojan Korošec.

Po njegovih besedah že izvajajo dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst, obenem pa pričakujejo, da bodo v sklopu pilotnega projekta merjenja obsega dela zdravnikov glede na skromno število izvajalcev izkazali veliko učinkovitost. Prav to pa bi se nato lahko odražalo tudi na številu specializacij oziroma prejetih finančnih sredstvih.

  Dotaknili pa so se tudi tragičnega dogodka v izolski bolnišnici, pri čemer je strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Daniel Grabar izpostavil potrebo po ničelni toleranci do tovrstnih pojavov, saj predstavljajo dodatno obremenitev izvajalcem zdravstvenih storitev. 

S spleta

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
čakalna doba (nepreverjen)

Ja rejsan so problem. Kda ti na napotnici piše hitro, pa si naročeni za eno leto. To je nej samo problem, to je nej normalno, seveda, če nikoga ne poznaš. Kda bodo poriktali to, te se naj davlejo v javnost. Če sploh kda to bou, v zdravstvi je vse samo še slabše, kljub lapanju tistoh, ki se majo za pomembne in kompetentne. Užas.

Čika-pajo (nepreverjen)

Kar nekaj časa spremljam situacijo in stanje v zdravstvu. V zdravstvu obstaja samo en
problem in ta je denar. Slovenske bolnišnice nimajo denarja ker jim ga preprosto ne da
zdravstvena zavarovalnica. Zdravstveni zavarovalnici pa seveda denarja ne da vlada ker enostavno denarja za vse v naši državi nimamo. Nimamo denarja za ceste, nimamo denarja za bolnike, nimamo denarja za socialo penzije itd. Preprosto bo potrebno reči da bo potrebno za zdravstvo iz naših denarnic več denarja, pa ne samo za zdravstvo tudi za marsikaj drugega. Starejše populacije ki si je pošteno zaslužila svoje penzije je čedalje več, mladih je na cesti čedalje več zaposlenih v službah čedalje manj. Vsi bi radi denar na hitro, uvažamo tiste stvari katere lahko sami pridelamo pa se nam v narekovaju ne splača. In potem se vprašajmo odkod nam lahko pride denar za zdravstvene usluge, če pa sami dobro vemo da to ni mogoče če recimo
moramo za zdravnike plačevati vsaki dan več delavcem pa vsaki manj.

Gost (nepreverjen)

Če bi zdravniki delali tam kjer so zaposleni, ne pa tirali privatijo, čakalnih vrst ne bi bilo.

Gost (nepreverjen)

Čika-pajo Ne vem če se spomniš kak v Jugoslaviji nismo rabili ,čakati pri doktoraj in nej v bolnicah in zdravstvo nej bilo v izgubah ter nismo rabili plačevati dopolnilnega zavarovanja.
Ko so uničili Jugo in obljubljali Švico je samo še vse šlo navzdol .Plačujemo dopolnilno ,če želiš in imaš denar prideš na vrsto za pregled v dveh dneh tisti ,ki ga nimamo čakamo po redni poti na primer urologa v Soboti leto dnij in več .
Če gledamo in primerjamo Švico kot so nam obljubljali v Švici imaš eno zavarovanje za dva avta v Sloveniji bo še treba bicikline zavarovati kak avto samo ka se dokopajo do pejnez .
Saj tisti ,ki so pri kopanjaj res imajo doma Švico banda lopovska .

Čika-pajo (nepreverjen)

Ja vse je res ampak poudariti je tudi treba da smo si v Jugoslaviji večino stvari pridelali sami tudi takih visokotehnoloških. Sedaj pa uvažamo strokovnjake iz Švice
kateri nam najprej prodajo aparate potem pa hodijo ta iste aparate za 200 eurov na uro
servisirat oziroma popravljat. Prav zaradi tega ker smo se odprodali in dejansko razen nekaj redkih izjem smo tam kjer smo.

Maček (nepreverjen)

Na vecerumi nega čakalne dobe...navslite lenuhi in delomrzneži ...pozimi je toplo v čakalnici samo televizije nega ka bi cumali pa malo gledali ..jebo vsm pas mater gnoji

Starejše novice