Slika je simbolična.
Letos je v Pomurju po oceni Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota s koruzo zasejanih 17.000 hektarjev površin. Del je za silažo, del za pridelavo zrnja.

Ob setvi so bili pogoji za pridelavo te poljščine zadovoljivi, rastlina je dobro vznikla in rasla. A pozneje so se pojavile težave, ki so vplivale na kakovost in količino pridelka.

Z dolgotrajnimi obdobji izredno vročega vremena je namreč koruza, posejana na lahkih peščenih tleh, začela propadati in se sušiti, je pojasnila kmetijska svetovalka Metka Barbarič. Od 17.000 s koruzo zasejanih hektarjev kmetijskih zemljišč je po oceni kmetijskih svetovalcev prizadetih okrog 4000 hektarjev.

Ponekod celo do 80-odstotkov pridelka manj, težava tudi bulava snet

Na teh zemljiščih bo po pričakovanjih pridelek manjši za od 60 do 80 odstotkov, na območju Gornje Radgone naj bi bil pridelek na prizadetih zemljiščih manjši do 50 odstotkov, na območju Murske Sobote od 30 do 85 odstotkov, na območju Ljutomera od 30 do 60 odstotkov in na območju Lendave od 40 do 80 odstotkov.

Škoda je odvisna od lege in tipa tal, večja je na peščenih, lahkih tleh, na ilovnatih, težjih tleh pa vpliv suhega obdobja ni velik.

Poleg tega bo besedah Barbaričeve težave povzroča tudi koruzna bulava snet, ki se je letos pojavila prav na prizadetih koruzah. Mnenja o tem, katere okoljske razmere so ugodnejše za okužbo, niso enotna. Po nekaterih podatkih naj bi okužbo pospešilo vlažno vreme z dežjem, nekateri raziskovalci pa so nasprotno ugotovili povezavo med sušo in pojavom sneti. Zlasti če rastline trpijo sušo v zgodnjem poletju, lahko pride do močnih infekcij. Pri optimalni preskrbi z vodo je delež okužb manjši.

Nekateri kmetje so bili prisiljeni koruzo pospraviti že prej, na drugih območjih pa imajo težave z mokrimi zemljišči, na katere s težko mehanizacijo ne morejo in spravilo ni mogoče. Težava je še, sploh pri koruzi, ki je posejana za zrnje, da je poljščina ponekod po obilici dežja v zadnjem obdobju ponovno nadaljevala rast in prihaja do poznejšega dozorevanja.

Zaradi suše so prizadete tudi druge poljščine - buče, krompir, soja, zelenjadnice, jarine. Buče so ponekod drobnejše in brez semen, pri travinju je bilo manj odkosa, tudi kakovost odkosa je slabša, je še pojasnila Barbaričeva.

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
. (nepreverjen)

Končno spet neke normalne novice.

ffran

Končno spet neke normalne novice, ponekod celo do 80-odstotkov izpada, je pa drugje zraslo, bo pač treba manj pospravljati, le ceno moramo malo korigirati !

In reply to by . (nepreverjen)

indigo1 (nepreverjen)

Bosta itak spet drzava in eu placala! Najboljse pri nas je biti kmet! Naj nastopijo na trgu kot neodvisni s. p., d. o. o., d. n. o in vda vidimo cesa so sposobni! Ce ne pa naj vsakega pidjetnika drtava isto financira kot kmeta!

A (nepreverjen)

Vej pa lejta pa lejta se že zna ka je kukorca nej primerna za večino polj v Pomurji. Pa kak da tou ne bi znali pridelovalci te se pa joučejo ka nega pridelka.

Starejše novice