Ustanovitev pokrajin je v zadnjih mesecih ponovno aktualna, trenutnemu predlogu pa pomurski poslanci niso najbolj naklonjeni. Težava je v tem, da bi Ljutomer spadal pod Vzhodnoštajersko pokrajino.

Prizadevanja za ustanovitev pokrajin v Sloveniji segajo dvajset let v preteklost in zamisel tudi po zadnjem, neuspešnem poskusu uresničitve pred dobrim desetletjem ni zamrla. Toda osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, žanje mešane občutke.

Zakaj? Osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin predvideva uvedbo enajstih pokrajin, vezanih na mestne občine, administrativna in urbana središča. Tovrstnemu izhodišču so naklonjeni tudi v združenjih občin.

Če bo zakon sprejet, bomo dobili Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južnoštajersko, Vzhodnoštajersko, Zahodnoštajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino.

Slednji, torej Pomurski pokrajini pa bi želeli "odrezati" občino Ljutomer, ki bi spadala pod Vzhodnoštajersko pokrajino. 

Kaj menijo pomurski poslanci?

Je torej razkosanje Pomurja, ki bi mu odvzeli Ljutomer korak v pravo smer? To vprašanje smo naslovili na vse štiri pomurske poslance.

Židan: Razbijanje Pomurja ni prava miselnost

Predsednik državnega zbora Dejan Židan je pristaš pokrajin, saj meni, da je centralizacija škodljiva. Prepričan je, da Ljutomer mora spadati pod Pomursko pokrajino.

"Sam sem pristaš pokrajin, saj je centralizacija, ki je v Sloveniji vedno bolj prisotna in izrazita tudi pri nas na periferiji, škodljiva. Samo z ustanovitvijo pokrajin odločanje in hitrejši razvoj prenesemo tudi do nas. V prvi vrsti je treba jasno določiti, kaj so pristojnosti pokrajin. Meni, ki živim v Prekmurju in Pomurju se zdi miselnost, da se Pomurje razbija, napačna. Sploh zdaj, ko se Pomurje vse bolj celovito razvija".

Horvat: To je nesprejemljivo

Tudi Jožef Horvat iz vrst NSi je prepričan, da bi bil takšen scenarij, po katerem bi Ljutomer spadal pod Vzhodnoštajersko pokrajino, nesprejemljiv.

"Moje osebno mnenje je, da to za nas ni sprejemljivo. Ne smemo pozabiti, da smo imeli leta 2008 referendum o pokrajinah. Udeležba je bila slaba, toda bil je referendum. Takrat je na vprašanje glede naše Pomurske pokrajine ta referendum uspel. Ljudje so bili za, in se strinjali, da je ta pokrajina na območju sedanje statistične pomurske regije, s sedežem ali prestolnico, kakor želite, v Murski Soboti. Teh 27 občin mora postati pokrajina, vse ostalo bo umetna tvorba.

Jurša: Zagovarjamo manjše število pokrajin

Franc Jurša iz vrst DeSUS-a pravi, da je o tem govoriti še preuranjeno. Njegovo mnenje je, da bi glas ljudstva izbral Pomursko pokrajino.

"Kolikor vem, se torej Štajerska deli na tri pokrajine. V eno izmed teh bi teh bi naj zapadel tudi Ljutomer. Tam bi bila še Ptuj in Ormož. V tem trenutku je preuranjeno povedati, kako bi se sam odločil. Je pa dejstvo, da smo v naši poslanski stranki zagovorniki manjšega števila pokrajin. Mi nismo bili za dvanajst in štirinajst pokrajin, ampak za manj pokrajin. V kolikor bi danes spraševali o njihovem mnenju, bi bili verjetno ljudje v Ljutomeru bolj za to, da pripadajo Pomurski pokrajini in ne Vzhodnoštajerski.

Horvath: Podpira pokrajine, Ljutomera ne komentira

Manjšinski poslanec Ferenc Horvath tako kot njegovi kolegi podpira ustanovitev pokrajin, pri čemer je potrebno natančno definirati naloge in pristojnosti. Ljutomer ne komentira.

"Idejo o pokrajinah podpiram, toda točno bo potrebno opredeliti naloge in pristojnosti, da ne bomo spet podvajali birokracijo. Učinkovitost se namreč mora izboljšati. Glede Ljutomera pa ne morem komentirati, to morate vprašati njih. Zadeve, ki se nas neposredno ne tičejo, nerad dajem izjave".

Odprti za predloge in pripombe

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca ob tem opozarja, da sta ključnega pomena predvsem soglasje v lokalnih skupnostih in podpora županov, a obenem ocenjuje, da politična klima in odnos javnosti zamisli nikoli nista bila bolj naklonjena, kot prav v tem trenutku. K sodelovanju pri pripravi pokrajinske zakonodaje je pozval tudi predstavnike univerz in gospodarstva.

Osnutek pokrajinske razdelitve, ki ga pripravlja posebna strokovna skupina, je po besedah Kovšce še odprt za vse predloge in pripombe. 

Na ministrstvu za javno upravo sicer menijo, da je prav, da po letih in letih, ko politika na državni ravni ni uspela ustanoviti pokrajin, pobuda pride od drugod. "Morda pa je to tista prava pot, da pridemo do pokrajin," komentira minister za javno upravo Rudi Medved.

V osnutku zakona je predvideno, da bi pokrajine začele delovati s 1. januarjem 2023. Osnutek zakona bodo 16. septembra predstavili predsednikom: države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in združenj občin.

S spleta

Komentarji (33)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
kossecc (nepreverjen)

Kučan in Jevšek: Po 100 letih arhitekta delitve Slovencev na levem in desnem bregu Mure.

Trenutna politika globoke države je v Pomurju svoje delovanje usmerila na risanje mej pokrajin. Pripravljalna komisija, nad katero preko Aleksandra Jevška bdi budno Kučanovo oko, se je najprej lotila risanja novih zemljevidov. Na predvečer 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom nam je komisija pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika postregla s predvidenimi zemljevidi pokrajin. Do sedaj enotna statistična Pomurska regija bi izgubila občine Ljutomer, Razkrižje, Veržej in Križevci pri Ljutomeru, te bi se pridružile k Ptujski pokrajini.

Podobno, kot je Johnson Slaviču v Parizu pred 100 leti utemeljil, zakaj mora Porabje ostati pod Madžarsko oblastjo (vzrok bi naj bil ekonomski), tako sedaj Brezovnikova komisija utemeljuje risanje novih mej pokrajin. Pa je res to pravi vzrok?

Gerrymander je beseda, ki označuje pristransko risanje mej z namenom, da dobi ena politična opcija večino na pristransko določenem območju. In točno to počne komisija. Ne oziraje se na historična dejstva, da so pred 100 leti predvsem katoliški duhovniki z Dolinskega in Prlekije v Parizu priborili priključitev Slovenske okrogline matici (razen Porabja), komisija ZOPET, zaradi političnih igiric levice, deli Slovence na levem in desnem bregu Mure.
Meja na Muri predvidoma ne bo državna, bo pa pokrajinska. Kar pa lahko v Evropi pokrajin dolgoročno pomeni tudi navidezno državno mejo (ločen režim davkov, lokalnih odlokov o urejanju reke Mure...). Prleki in Marki bodo tako po 100 letih zapet ločeni. Zakaj?

Komisija predvideno mejo na Muri utemeljuje tako, kot nekoč Johnson, ki ni hotel Porabja priključiti SHS. Pozablja pa historično dejstvo povezanosti med ljudmi z obeh strani reke Mure. Tako kot pred 100 leti bo moral bodoči cvet prekmurske inteligence (ta se množično vpisuje v gimnazijo v Ljutomeru) zopet žuliti klopi pri "tujcih". Gimnazija v Murski Soboti namreč, med predvsem politično levim (FDV-jevsko) izobraženstvom, slovi kot "šlosarska". Vsak, ki na levem političnem polu da kaj nase, stremi k vpisu svojega otroka v Gimnazijo v Ljutomeru.

Po predlogu komisije bi predsednike pokrajin izvolili z večino glasov. Zadnje EU volitve so pokazale, da lahko Kučanov kandidat dr. Aleksander Jevšek (pravzaprav katerikoli kandidat trenutne koalici
je) gladko izgubi proti skupnemu kandidatu z Dolinskega in desnega brega Mure. Kučan tako preko svojega zaupnika dr. Aleksandra Jevška nič ne prepušča naključju.

Pokrajina, oblikovana po predlogu komisije, je voda na mlin težnjam močnejše povezanosti občin v pokrajini s pretežno madžarsko govorečim prebivastvom z matico. Vse to ima v političnem poigravanju Kučana in levice svoj dogoročni politični cilj - preživetje levih strank v novi pokrajini vsaj nekaj mandatov.

https://www.thefreedictionary.com/Gerrymandering
http://www.pokrajine.si/
http://www.pokrajine.si/notices/osnutek-zakona-o-ustanovitvi-pokrajin-z…
https://skupnostobcin.si/2019/05/1-seja-predsedstva-sos-vodenje-organiz…

Soboška gimnazija (nepreverjen)

Za tvojo informacijo: soboška gimanzija je predvčerajšnjim, po pritožbi, dobila še tretjo zlato maturantko, Nino Krpič. S tem je skupno število gimnazijskih zlatih maturantov v Pomurju naraslo na šest. Trije so, po tvojem pravoreku, iz "šlosarske gimnazije", preostali trije pa od drugod. Pa če se ti ljubi, oglej si malo trende mature na obeh gimnazijah, ki ju primerjaš in doživel boš presenečenje.

In reply to by kossecc (nepreverjen)

Ljutomerska gi… (nepreverjen)

"Šlosarstvo" ne pomeni ka bi deca bila menje pametna na Sobočki gimnaziji ali vrla od ove v Lotmerki. Trend, pa nej samo prinas tuj v sveti je takši, ka je družboslovec, šteri trosi sefele trendovske puhlice (Mi smo za Muro, pa za multikulti, pa kotra fracking, pa za stoeno ogroženo socialno tvorbo) več "vreden", kak kakšenkoli inženir ali bog nedaj podjetnik (te je že po definiciji lopov). Je pa že povedno to ka je izraz "šlosar" povezan z menje vrednim zamazanim delom.

In reply to by Soboška gimnazija (nepreverjen)

"Zlotvorno" ma… (nepreverjen)

proti demagogiji v solstvu! Ne, ker "zlato" ne sodi v sole.

In reply to by Soboška gimnazija (nepreverjen)

Minna (nepreverjen)

Ne veste, kje najti žensko za eno noč? Pridite >>> www.Bredhot.Com

In reply to by Soboška gimnazija (nepreverjen)

GFML (nepreverjen)

GFML Ljutomer je na žalost v močnem zatonu... zaradi pomanjkanja vpisa in posledično manjšega števila razredov se lahko vpiše v to gimnazijo že vsak polpismen osnovnošolec - in to se je tudi zgodilo. Nikjer več nobene selekcije, posledično je kvaliteta in nivo močno padel, zelo pa so porasli socialni problemi med otroki, ogromno psihičnega in tudi fizičnega nasilja. Vse z namenom, da ostane zadosti mase za število učiteljev. Dejansko pa do izraza pride tudi ravnatelj, ki kot kaže samo še čaka na penzijo.
Če pogledamo še primerjavo z drugimi gimnazijami po Sloveniji je videti da te nadgrajujejo programe, da uvajajo mednarodne mature, da sodelujejo na svetovnih tekmovanjih v predmetih in dosegajo zelo lepe rezultate v svetovnem merilu. A UGANETE KOGA NI NIKOLI MED NJIMI?

No na žalost gimnazija v MS ni nič kaj na boljšem.

primeri (https://slo-tech.com/novice/t748458 - in tega je še več):
Zgodovinski uspeh tudi na matematični olimpijadi :: 21. jul 2019
Slovenci enkrat srebrni in dvakrat bronasti na astronomski olimpijadi :: 12. nov 2018
Fiziki na olimpijadi trikrat bronasti :: 30. jul 2018
Slovenija na matematični olimpijadi rekordno :: 17. jul 2018
Največji slovenski uspeh na fizikalni olimpijadi :: 27. jul 2017

In reply to by kossecc (nepreverjen)

Prllečka (nepreverjen)

Se absolutno strinjam.
Ljutomerska gimnazija je svetlobna leta od stare slave.
Po mojem mnenju, je glavni krivec “večni” ravnatelj, ki si je s pritiski na profesorski zbor zagotovil še en mandat. Diktator vodi gimnazijo po načelu “gimnazija sem jaz”! Nihče mu ne upa ugovarjati, saj vsak argument smatra kot osebni napad. Znano pa je, kdo ima škarje in platno v svojih rokah (ure, uspešnost, napredovanja, ipd...).
Rezultati so povprečni, vpis upada, skratka niso več in...
O vzgojiteljskem programu pa je sploh škoda izgubljati besed. Vesela sem, da mojih otrok ne bodo vzgajali kadri, ki jih ustvarijo v Ljutomeru.
Na žalost bo to trajalo še nekaj let, saj se tip očitno ne misli upokojiti.😪😢😥
O njegovem obnašanju in pijančevanju, pa kdaj drugič.

In reply to by GFML (nepreverjen)

Mimi123 (nepreverjen)

Ja, podobno, kot je radgonsko šolo potopil večni ravnatelj. Vsa ta vodilna mesta bi morala biti omejena. In zdaj so v Radgoni spet nastavili ful mladega ravnatelja, taki potem nikoli več ne grejo učit v razred nazaj.

In reply to by Prllečka (nepreverjen)

kučan-superman (nepreverjen)

Fak no, tej Kučan more pa resno biti rejden maher. Človek vodi gospodarstvo, zunajno in notranjo politiko, kulturo, policijo, vojsko, cerkev..... mislin, ka mamo mi tou za supermana v našoj državi ka njemi pri takšoj starosti še vedno vse tou uspeva. Tej Kučan lekar nede nigdar mrou.

In reply to by kossecc (nepreverjen)

Mali bog (nepreverjen)

To si dobro napiso. Vprašanje o Kučanovem obstoju je podobno vprašanju o obstoju Boga. Da, obstaja, dokler obstaja v glavi nekoga.

In reply to by kučan-superman (nepreverjen)

PREK-MÜJRE (nepreverjen)

San mislo zadnjič v Beltincih ka je Kučan bil pri meši ka se čudeš zgodo, ali ka je pred smrtjo prišel k sebi. JOK SAN SE ZAJEBAL ko je bijla meša za Omana, ga tam nej bilo ampak je bil v bližnjem lokali, nič od spreobrnjenja. Kak pravi zgodovinski pregovor NAJVEČJA NAPAKA JE DA DAŠ HLAPCI DA ZAJAŠE KONJA.

In reply to by kučan-superman (nepreverjen)

Vipko
buldog

Pokrajine bi še kako potrebovali; a je idealen čas za njihovo ustanovitev mimo.

Po eni strani malim, lokalnim šerifom imenovanim župani odgovarja, da imajo veliko pristojnosti in denarja, ki bi po logiki morale pripadati pokrajinam. Župani se sicer občasno zavedo, da so premajhni, da ne morejo kvalitetno izpeljati nekih projektov, ki so regionalnega pomena... Meni je skoraj smešno, ko se pelješ po neki cesti, ki je obnovljena potem pa v trenutku ne več... tam je pač druga občina! Ali pa industrijska cona v vsako slovensko občino! Tega ni nikjer.

Po drugi strani imamo državo, ki ji male in deloma skregane občine odgovarjajo, ker lahko pometa z njimi in jih izigrava. Poglejmo le, kaj se dogaja s povprečnino! Z močnimi in velikimi pokrajinami bi bilo to veliko težje. Država bi imela sogovornika.

Po tretji strani pa ljudje niso naklonjeni vmesni stopnji, ker se bojijo širjenja birokratskega aparata. To bi se verjetno res zgodilo, če bi ustanovitev pokrajin ostala na pol poti. Najslabše bi bilo, če bi pokrajine ustanovili, a bi bile te kot nedonošen otrok; majhne, šibke, brez pristojnosti in predvsem brez denarja, kot neko posvetovalno telo.

Če hočemo imeti prave pokrajine, SV Slovenije prenese le tri pokrajine: pomursko s sedežem v Murski Soboti in dve štajerski s sedežema v Mariboru in Celju. Vse ostalo je politično kupčkanje.

bolek456 (nepreverjen)

Zake bi Prekmarci odločali, ge bomo Prleki? Dobro jutro...

Čengiz (nepreverjen)

Tam boš kje si bija do zdaj ... v dreki.

In reply to by bolek456 (nepreverjen)

Vipko
Truplo

Strinjam se z Buldogom, pa tudi z Bolek456: na vzhodu države največ tri pokrajine, torej dve Štajerski (imena so nepomembna, vsaj za sedaj) in eno... hm. če bo Pomurska, potem Prleki ne morejo biti pod Štajerci. Če bi bila Prekmurska, se bojim, da bi bilo to premajhna tvorba...
Če bo kljub vsemu več pokrajin, potem se naj da Prlekom možnost, da se nekako odločijo... kje hočejo biti. Zakaj bi MI njim vsiljevali, kje hočejo biti? Prleke (vsaj vodilne) je Sobota nekako vedno motila, ker je imela dominantno vlogo in sedaj imajo priložnost, da se je rešijo... samo, da ne bi prišli iz dežja pod kap!

In reply to by bolek456 (nepreverjen)

PREK-MÜJRE (nepreverjen)

Ravno kar smo (so rdeča elita) praznovali 100 let priključitve Prekmurja k Sloveniji. Niti še niso pospravili oder kjer je imel Šarec hvalospev, že so se pojavili predlogi, da bo nas reka Mura spet delila, SRAMOTA. Prekmurci smo namreč zelo občutljivi na to mejo na Muri in naši predniki so se stoletja borili, da se ta delitev enkrat za zmeraj ukine. Ne vem kdo je pobudnik te ideje upam da ne Kučan (ki je zdaj tiho, ko se je najedel in napil v Prekmurju) njegova tišina me moti sam bi se moral odločno zoperstaviti taki razdelitvi, ker če ne bo potem krepko pljunil v lastno skledo - žalostno.
Sicer pa na tak način razdeliti pokrajine je čista bedarije in delitev na bogate in revne, ko bo Slovenija enakomerno razvita po celotnem delu ne samo Ljubljana potem se lahko pogovarjamo o pokrajinah, vse ostalo pa je samo delitev na še bolj bogate in z druge strani na bolj revne. ODLOČNO NE POKRAJINAM.

Vipko
Truplo

Zakaj si tako proti? Če bi naredili to, kar obljubljajo, torej nekaj pokrajih, prenos večine pristojnosti od občin k pokrajinam (občine bi se naj prigale predvsem za servis pri prebivalstvu, torej izdaja dokumentov, raznih potrdil ipd...) in da ne bi narasla administracija, bi bila ustavnovitev pokrajin samo plus.
Da pa bi se povečal, morda zmanjšal razkorak med bogatimi in revnimi, pa je težko napovedovati.

In reply to by PREK-MÜJRE (nepreverjen)

PREK-MÜJRE (nepreverjen)

Truplo - a ti verjameš naši bandi kaj govorijo jaz niti slučajno, da bi se zmanjšala administracija se v Sloveniji NI NIKOLI ZGODILO, iz leta v leto se povečuje pa jih je najmanj 50% preveč.

In reply to by Truplo

trollbusta (nepreverjen)

se vidi, ka je poletna politična tuga v državi, komi pri pm bi te pokrajine kaj haska prinesle?

miicika (nepreverjen)

elita plete gnezda ....ubogi narod.

100-100 (nepreverjen)

Edina logična ustanovitev pokrajin je da so pokrajine napravlene po sledečon vzorci- Prekmurci -PREKMURSKA- Štajerci -ŠTAJERSKA- Gorenjci-GORENSKA itd.

afta he (nepreverjen)

A bodo v okviru pokrajine tudi avtonomne pokrajine kakor v nekdanji Jugi. Kakšne pokrajine. Zopet se bodo delili stolčki za izbrance.

redka redkva (nepreverjen)

Pomurje obstaja samo v glavah nekaterih. Imaš eno stran Mure in drugo stran Mure (Prekmurje). Oziroma, nekdaj še "medmurje", ko ni bilo tako ločeno oz. dokler si Hrvati v novejši zgodovini niso prilastili tisti del.

Vipko
Truplo

Ime ni tako pomembno... Zadeve včasih imenujemo na novo. Lahko damo ime eventuelno na novo ustanovljeni pokrajini tudi Obmurje, katero sestavlja Prekmurje in Prlekija in bo tudi mir! Pomembno je, bodo Prleki za nas, ali Štajerce. Gre se za območje okrog Ljutomera. Kaj pa Radgona? Kam bi pa oni?

In reply to by redka redkva (nepreverjen)

redka redkva (nepreverjen)

Ja, najboljše, da se razpišejo novi referendumi. Upoštevalo pa se bo tako kot pri nedeljskem odpiralnem času trgovin.

In reply to by Truplo

Pax (nepreverjen)

Najprej ukiniti enormno število občin.
Občina, ki ni samozadostna, ne more biti občina!!!
S tem smo rešili problem.

Vipko
buldog

Toliko besedičenja o Prekmurju, Prlekiji in Pomurju... pa poglejmo (na zelo kratko) izvor, razvoj in obseg teh geografskih pojmov.

Prekmurje: po Slaviču (1921) naj bi se pojem "prekmurski" prvič uradno uporabil na neki slovesnosti leta 1920 v Mariboru, ko je "vrl prekmurski govornik" protestiral, da "niso več ogrski Slovenci, ampak prekmurski Slovenci" (M. Klemenčič, 2009). Prej se je za to pokrajino in prebivalce uporabljalo ničkoliko imen (Slovenska krajina, okroglina, zalavski Slovenci in tudi prekomurski Slovenci). Geografsko je ta prostor dokaj jasno omejen z državno mejo in reko Muro; obsega pa Mursko ravnino in dvoje gričevij: Goričko in Lendavske gorice.

Pomurje: preseči mejo na Muri in njene posledice so se trudili preseči takoj po priključitvi Prekmurja v Kraljevino SHS.. Geografi ugotavljajo, da sta v naravno geografskem pogledu obe strani Mure "zaokrožena geografska edinica" (Ilešič, 1935), ki jo tvori ravnina na obeh straneh Mure, ki jo obdajajo venci gričevij. Da obstajajo med obema bregovoma Mure družbeno geografske razlike je bilo evidentno.
Močan poudarek Pomurju je bila ustanovitev soboškega okraja 1955, ki je upravno združila Pomurje, kot ozemlje porečja Mure. Geografi so tudi močno nasprotovali priključitvi ptujskega okraja Pomurju, saj naj bi ta gravitiral k Mariboru. Na kratko povedano: v naravnem pogledu enotno pokrajino, z določenimi razlikami v družbenem pogledu in v želji preseči politično mejo, ki je razrezala slovenski prostor se je vedno bolj uporabljal termin Pomurje. Sledila mu je tudi vsa kasnejša lokalna politična organiziranost.

Prlekija, Štajerska, Apaško polje: delitev med temi pokrajinami na desni strani Mure večinoma temelji na narečju. Meje Prlekije niso povsem jasno določene; meja med Prlekijo in Štajersko naj bi potekala pri Spodnjih Ivanjcih; tudi ni povsem jasen obseg in meja Prlekije proti Ormožu in Centralnim Slovenskim Goricam. Apaško polje bi mogoče lahko izdvojili zaradi njegove ločenosti in predvsem drugačnega prebivalstvenega razvoja. Je pa jasno, da se v družbenem pogledu vse tri pokrajine nekoliko razlikujejo od levega brega Mure. A te razlike niso tako velike, kot se rado poudarja. Zmanjšala jih je tudi gravitacijska vloga novega regionalnega središča, Murske Sobote. Zavedati se je treba, da je danes Murska Sobota po svoji gravitacijski moči in pomenu daleč najpomembnejše naselje v Pomurju. Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona, kljub svojim tradicijam, bogati zgodovini in lepemu videzu ne morejo prevzeti neke centralne funkcije, ker so pač na robu pokrajine.

Sobočan123 (nepreverjen)

Kakšno razkosanje Pomurja? Saj Pomurje kot regija ne obstaja in nikoli ni. To je le dolgoletna izmišljotina Ljubljane. Umetna, nepovezana regija. Obstaja Prekmurska in Prleška regija. Drugo je vse le bedarija.

..... (nepreverjen)

Imejte v mislih, če bi mađari radi prekmurje nazaj, ker so ga slovenci dobili samo za 100 let v uporabo!
Potem bo trebalo pokrajine spet preoblikovati.

kepa (nepreverjen)

Preveč je mini občin

luj-I. (nepreverjen)

Pokrajin ne rabimo, razen če se ukinejo občine. Dovolj imamo parazitov, nekoristnih propadlih politikov itd. Na vsak način bi največ profitirala Ljubljana, ostalo pa bi bilo sistemu "vsaka svinja sanja kukuruz". Delimo lahko samo to kar imamo, vsaka dodatna administracija je odveč.

Annie Annie

Ponudba posojila 100% garancije.

Pozdravljeni

Ponujamo posojila in naše storitve so 100% zajamčene, po ugodni obrestni meri 3%

E-pošta: [email protected]

Whatsapp: +32 460 21 16 01

Annie Annie

Ponudba posojila 100% garancije.

Pozdravljeni

Ponujamo posojila in naše storitve so 100% zajamčene, po ugodni obrestni meri 3%

E-pošta: [email protected]

Whatsapp: +32 460 21 16 01

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice