Ob prvem uradnem obisku ministra za zdravje Aleša Šabedra v Splošni bolnišnici Murska Sobota so danes uradno predstavili novi CT aparat, prenovljeni del bolnišnične lekarne z aseptiko, izvajanje koronarografij in Razvojno ambulanto s centrom za zgodnjo obravnavo.

Nove pridobitve so izjemno pomembna pridobitev za pomurske paciente in bolnišnico.

Novi CT aparat v vrednosti 980.393 evrov je bil namenu predan 11. septembra. Naložba je bila financirana iz posebnega sklada za investicije Ministrstva za zdravje, kamor murskosoboška bolnišnica mesečno prispeva 42.000 evrov. Prejšnji CT aparat iz leta 2008 se je zamortiziral, novi pa omogoča večjo zmogljivost, desetkrat manjše sevanje za paciente, mogoče pa bodo tudi nove preiskave.

Prenovljeni prostori dela bolnišnične lekarne omogočajo pripravo zdravil za posameznega pacienta po najzahtevnejših EU standardih. Prenova bolnišnične lekarne v murskosoboški bolnišnici je potekala v sklopu evidenčnega projekta Ministrstva za zdravje »Ureditev prostorov bolnišničnih lekarn«. Sredstva za obsežen in zahteven projekt je financiralo Ministrstvo za zdravje v višini 722.311 evrov, Splošna bolnišnica Murska Sobota pa je iz sredstev z združevanjem amortizacije prispevala 716.497 evrov tako za obnovo dela lekarne kot tudi novi CT aparat. S prenovo najbolj zahtevnega dela prostorov in nabavo opreme je lekarna pridobila prostore z najmodernejšo opremo za pripravo sterilnih in nesterilnih pripravkov za posameznega pacienta. Pomen investicije v prostore in opremo je, da bodo zdravila pripravljena v teh prostorih enako kvalitetna, varna in učinkovita kot industrijsko pripravljena zdravila, ki pa jih vsi pacienti v industrijsko pripravljeni koncentraciji ne morejo prejeti. Bolnišnična lekarna je organizacijska enota bolnišnice za preskrbo z zdravili in drugimi pomožnimi sredstvi, ki se uporabljajo za zdravljenje in nego hospitaliziranih oseb. S to pridobitvijo bodo izpolnili pogoje za verifikacijo. Lekarniška dejavnost v soboški bolnišnici sega v leto 1948, od leta 1990 pa ima status kot drugi bolnišnični oddelki v spremljajočih medicinskih dejavnostih.

V zadnjem tednu letošnjega julija so v Splošni bolnišnici Murska Sobota začeli izvajati invazivno srčno diagnostiko.

Nov program je pomembna pridobitev za bolnišnico in pomurske paciente. Sprva bodo v murskosoboški bolnišnici program invazivne srčne diagnostike (koronarografije, katetrizacije levega srca in perkutane intervencije na koronarnem žilju) izvajali 1-2 krat tedensko z izkušenim timom zdravnikov pod vodstvom prof. dr. Mitje Lainščaka. Prve posege je izvedel mag. Ivica Nikolajević. Letos načrtujejo opraviti vsaj 100 preiskav, čim prej pa želijo zagotoviti izvedbo večini hospitaliziranih bolnikov z akutnim infarktom srca. Za potrebe interventne kardiologije načrtujejo izgradnjo novih prostorov in nakup novega angiografa, saj tovrstne preiskave letno potrebuje vsaj 800 bolnikov iz Pomurja.

Koronarografija je ključna invazivna kardiološka preiskava, ki omogoča pregled koronarnega žilja. Pri preiskavi vstopijo v stegensko ali radialno arterijo in nato s katetrom do ustja koronarne žile. Koronarno anatomijo in morfologijo si nato prikažejo s pomočjo kontrastnega sredstva ter ocenijo prisotnost ter obseg koronarne bolezni. Glede na izvid in klinično pomembnost spremembe (zapora, zožitev) ter stanje bolnika je nato možna perkutana koronarna intervencija (PCI), ob čemer v veliki večini primerov vstavijo žilno opornico (stent). Če je bolezen nedostopna perkutani intervenciji ali če gre za oceno koronarnega žilja v okvirju bolezni zaklopk, bolnika napotijo na operativni poseg.

Do sedaj so pomurski bolniki morali za tovrstni poseg v enega izmed šestih interventnih kardioloških centrov, vendar je od teh 24-urna pripravljenost ekipe za tovrstni poseg le v obeh kliničnih centrih - UKC Ljubljana in UKC Maribor. Za pomurske paciente je izvajanje invazivne srčne diagnostike v regijski bolnišnici pomembna pridobitev, saj ima pomurska regija najvišjo pogostost ter umrljivost (tudi prezgodnjo) zaradi bolezni srca in žilja v Sloveniji.

Prav tako od letošnjega julija pa v soboški bolnišnici deluje Razvojna ambulanta s centrom za zgodnjo obravnavo, kjer zdravnik specialist pediater, fizioterapevt, diplomirana in srednja medicinska sestra, zdravstveni administrator, delovni terapevt, logoped, socialni delavec, specialni pedagog, psiholog in po potrebi drugi strokovnjaki nudijo razširjeno individualno in timsko obravnavo, ki se osredotoča na otroka in celotno družino.

S 1. januarjem 2019 je vstopil v veljavo nov Zakon o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami. S tem so se prejšnje razvojne ambulante z okrepitvijo timov s povečanjem števila zdravstvenega osebja in drugih strokovnjakov preoblikovale v Centre za zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami.

Vključitev otrokove družine, multidisciplinarno ter transdisciplinarno timsko sodelovanje pri njegovi obravnavi, povezovanje z vrtci, osnovnimi šolami, centrom za socialno delo in drugimi omogoča vsem deležnikom, ki obravnavajo otroka s posebnimi potrebami in njegovo družino, povezanost v celoto, ki nudi sistemsko oporo družinam. Za potrebe razširjene razvojne ambulante so renovirali prostore v pritličju stavbe stare porodnišnice. Tako so na voljo sedaj 3 sodobno opremljene ambulante, ki so enostavno in prijazno dostopne tudi za tiste gibalno najbolj ovirane, v kratkem pa bodo urejene še dodatne prenovljene ambulante. V Sloveniji je vsako leto v zgodnjo obravnavo na novo vključenih okoli 400 otrok s posebnimi potrebami, skupno pa je take obravnave v predšolskem obdobju deležnih 1200 otrok. V lanskem letu so v soboški bolnišnici v 3.134 obravnavah pregledali 498 otrok in v letošnjem letu (obdobje januar-september) so v 3.507 obravnavah pregledali 476 otrok.

Danes uradno odprte pridobitve so velikega pomena za pomurske paciente in bolnišnico. Ob tem pa je pomembno izpostaviti tudi dobavitelje in izvajalce: Sanolabor, Siemens, Cleangrad d.o.o., Zidarstvo Smej, Megla d.o.o.

Pred samim dogodkom se je minister za zdravje Aleš Šabeder udeležil delovnega sestanka z vodstvom bolnišnice, kjer so bile v ospredju teme pogovora strokovna rast bolnišnice in dosežki na strokovnem področju, prošnja za enkratno denarno pomoč za izboljšanje likvidnostne situacije bolnišnice, kar so nekatere druge bolnišnice že prejele ter izdaja soglasja za pridobitev dolgoročnega kredita v višini 2,5 mio evrov za adaptacijo kletnih prostorov Internega oddelka za potrebe interne kardiologije.

S spleta

Komentarji (0)

Starejše novice