Brajde, panonska barka, monument mnogoterih pomenskih asociacij, šefe krasijo otoke, ki jih vsakodnevno obkrožimo z jeklenimi konjički.

Najbrž se niti ne zavedamo, da so v 'zaokrožene' parcele postavljene umetnine in skulpture, ki nekako predstavljajo identiteto kraja skozi katerega potujemo. Zbrali smo nekaj najzanimivejših.

Skulpture v Murski Soboti so bile postavljene pred petimi leti v okviru projekta ''Krožišča''. Umetnino v krožišče na Tišinski ulici je ustvaril Jože Denko. Da bi ohranil stik z reko Muro, je v zaokroženo parcelo postavil aleo kubus s štrlečimi asociaciami – 'Šefe' izhaja iz nemške besede Schiffe, kar pomeni ladja. Šefe so nekoč uporabljali büraši, ki so urejali obrežje deroče reke. To so bile lesene močne konstrukcije, ki so večkrat izgledale kot kiparski objekti. 

Monument mnogoterih asociasij

Nekaj kilometrov vstran skulptura Sožitje Mirka Rajnarja bogati krožišče pri BTC-ju. Skulptura je oblikovno zamišljena kot monument mnogoterih pomenskih asociacij. Prvotno je nastala ideja o dveh prstih različnih rok, ki držita v ravnovesju kroglo, ki se kot oblika asociativno veže na več pomenov (vesolje, zemlja, popolnost, neskončnost …. žoga), hkrati pa je tudi forma, ki je ni izmislil in ustvaril človek, ampak se je po naravi stvari v vesolju formirala sama. Prvotna »prsta« je Rajnar preoblikoval v dve polkrožni silnici – nosilca. Prva silnica poteka proti središču krogle, geografsko iz severa, druga iz vzhoda in držita kroglo privzdignjeno od tal v ravnovesju – kot prispodoba partnerskih mest, ki v sožitju, tokrat kulturno, povzdigujejo ta svet v malem. To pomensko jedro je združil v formo, ki naj bi spominjala na arheološki artefakt, natančneje nakitno najdbo oziroma zgolj njen fragment s samo velikostjo detajla pa je umetnik simbolno predstavil pomen vsake, še tako miniaturne arheološke najdbe in to predvsem takrat, ko sestavljamo mozaik naše preteklosti. 

Asociacij ob skulpturi je veliko športne privržence morda spominja na igre z žogo, saj ima Murska Sobota dolgoletno tradicijo različnih športov z žogo. Sicer pa vsak gledalec ob skulpturi doživi svoje asociacije in občutke. 

Medtem krožišče na Lendavski ulici pri OMW-ju krasi čudovit vodomet.

Prlekija

Pred prihodom v prleško prestolnico nas na Kolodvorski ulici pri bencinski črpalki pričakajo brajde. V rondoju so posajene avtohtone vinske trte Venus, Nero, Feniks in Rdeča jurka.

V naslednjem krožišču so zasajene rastline značilne za kraj. Lični grmički so oblikovani v besedi LJUTOMER in PRLEKIJA. Sicer pa na občini pojasnjujejo, da zasnovi rondojev sledijo cilju, predstaviti tradicijo in naravne značilnosti območja Prlekije in same občine kot njenega osrčja.

Še vedno smo na desnem bregu reke Mure. Panonsko morje, ki je pred več milijoni let zalivalo naše območje, je bilo navdih umetnikom iz Društva 29a iz Logarovcev. V sklopu lanske likovne kolonije so ustvarili umetnino, ki krasi krožišče v Ključarovcih. 

Panonska barka je izdelana iz materialov iz lokalnega okolja in nosi sporočilo, da Panonsko morje ljudi ne deli na leve in desne, temveč vse združuje v eno skupino, ki pluje v isto smer, v pravo smer, kjer so ljudje povezani.

Lendava

V Lendavi pa v krožiščih najdemo delo  akademskega kiparja Ferenca Kilaryja. Njegovo kiparsko ustvarjalno delovanje zaznamuje že vse od začetka obdelava klasičnih materialov. V njegovem ateljeju so nastale in nastajajo cele serije kompozicij iz terakote, ki jih modelira v glini, nastaja pa tudi veliko kipov.

Izbira materialov pa tudi način njihovega obdelovanja pričata o tem, da je Ferenc Király ostal zvest temeljnim idejam te umetnosti tudi v tistih desetletjih 20. stoletja, ko so si v kiparstvu sledile radikalne preobrazbe oziroma tudi v obdobju njegove nenehne prenove. Za Ferenca Királya je skulptura z duhovnostjo prežeta materialna stvarnost, umetniško sporočilo, utelešeno v materiji, funkciji upodabljanja in izpovednosti podrejena, estetsko oblikovana gmota in oblika, ki doseže učinek stvarne resničnosti z umestitvijo v prostor ter z vzpostavitvijo čustvenega stika z njegovim prejemnikom.

Lenart

Sicer ni v Pomurju, vendar streljaj vstran v krožišču med Lenartom in Gornjo Radgono stoji varuh vinogradov. Ovtarji so bili varuhi oziroma čuvaji vinogradov, sadovnjakov in poljedelskih pridelkov. Ovtarska služba se je začela s 15. avgustom in trajala do 15. novembra ali mogoče še dlje, odvisno od letine in časa spravila pridelka. Trimesečno varovanje je ovtar opravljal neprenehoma dan in noč. Čuvaji vinogradov so se le priložnostno hranili pri lastnikih, prenočevali so v utah ali le pod drevesi. Po ustnem izročilu je bil ovtar nekaj nenavadno groznega in strašnega.

Ovtar je tatu zgrabil šele takrat, ko je le ta hotel zapustiti vinograd. Večjo količino nakradenega pridelka je moral izročiti lastniku vinograda. Pogosti tatovi grozdja so bili fantje-vasovalci, ki so trgali grozdje za dekleta.

S spleta

Komentarji (12)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
kanžor

Ovtar je v Lenartu tako ,da to ni v Prekmurju

to san ge XD (nepreverjen)

kanžor saj je napisano tan pod prlekijo ne pod soboto malo prešte prle kak komenteraš.

In reply to by kanžor

kanžor

Nič za to se pač zgodi in spregleda

In reply to by to san ge XD (nepreverjen)

gost1 (nepreverjen)

ladja je še najboukša od vseh

Pacc (nepreverjen)

Kup starega, rjavega železja, ki ga je skupaj zavaril ljubiteljski "umetnik"!!!

In reply to by gost1 (nepreverjen)

krmača (nepreverjen)

je pa trofil , panonsko morje , zdaj , kakšen je umetnik ne bi razpravljal ker se na to ne spoznam , ali so nas pa napačno učili , da panonskega morja nikoli ni bilo

In reply to by Pacc (nepreverjen)

han solo (nepreverjen)

Ta moda "krašenja" koržišč mi nikoli ni bila najbolj všeč. Je pa večini očitno všeč, tako da se ne bom bunil :)

žnj (nepreverjen)

Meni je ladija zakon.... včasik za njo pa skulptura pri BTC v Soboti.

Pax (nepreverjen)

Vsa ta navlaka v krožiščih je nepotrebno trošenje denarja.
Pa še po predpisih ni (če se ne motim, mora biti krožišče pregledno).

S M (nepreverjen)

V Ključarovcih je smešnica v krožišču in sramota kraju pa povrh nevarno ob neurju, če bi slučajno ob nevremenu priletelo v koga bi jih stožil do onemoglosti to je prometni krog ne pa spomenik.

Vili76 (nepreverjen)

V Lendavi se tem skulpturam pravi ''pička'' (na krožišči pri Špari) in ''kurac'' (na krožišči pri Borovon)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice