Prekmurski trg je že v nastajanju, izbran je tudi zmagovalni predlog spomenika. Izdelal ga bo Zoran Srdić Janežič.

Pomurje in Slovenija letos obeležujeta izjemno pomemben zgodovinski dogodek. Ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se bodo zvrstile številne slovesnosti, dobili bomo nova obeležja, kot smo poročali, pa bomo mejnik obeležili tudi s Prekmurskim trgom v središču Ljubljane. 

Kot je razvidno iz priloženih slik, je ta zdaj že v nastajanju:
 

Dela ob Ambroževem trgu so v polnem zagonu.

Prostor pa bo na tako imenovanem Prekmurskem trgu, na glavni promenadi ob Ljubljanici sicer našel tudi poseben spomenik, posvečen stoti obletnici priključitve. 

Spomenik Priključitve Prekmurja matičnemu narodu 

Ljubljanska občina je že aprila letos pozvala k pripravi idejne rešitve za obeležje:
 

»V Sloveniji bomo letos obeležili 100 letnico priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Glede na pobudo Iniciativnega odbor za pripravo aktivnosti ob 100 letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, je Komisija za postavitev javnih spomenikov in obeležij v MOL sprejela sklep, da MOL izvede javni natečaj likovne rešitve za postavitev spomenika Priključitve Prekmurja matičnemu narodu.«

Spomenik bodo postavili na ploščadi, ki se ureja v sklopu Poljanske ceste ob Ambroževem trgu. Kot je razvidno iz prostorske predstavitve razpisa, je mesto postavitve predvideno v izteku tribune, ob robu ploščadi. 

Zdaj pa je že tudi znano, čigavo delo bo krasilo ta kotiček in kako bo to videti. Razpis se je namreč v vmesnem času zaključil in strokovna komisija je konec maja opravila končen izbor.
 

Najbolje ocenjen predlog Zorana Srdića Janežiča

Na natečaj je v roku prispelo dvanajst predlogov. Kot so zapisali na uradni spletni strani Mestne občine Ljubljana, je komisija za postavitev spomenika izbrala predlog akademskega kiparja Zorana Srdića Janežiča. Spomenik ob 100 letnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je v idejni rešitvi zanovan kot prostorski element, ki daje vtis serije lončenega posodja, ulit v beton. 
 

“Za oblikovane kipe je značilna oblika lončenine, ki je ključen dokaz za razumevanje slovanske naselitve med 6. in 12. stoletjem na področju Prekmurja ter sodoben kiparski način oblikovanja z združevanjem in podvajanjem oblik. Spomenik sestavlja okoli 340 lončeninastih oblik, ki so različno razporejene po podstavku. Podstavek je na delu poglobljen in lončene oblike jo prehajajo tako, da stojijo v zraku. Prehod pomeni odločitev samostojnih Prekmurcev, da se združijo z matičnim narodom, ki jih je sprejel kot enakovredne.

Prostorska kompozicija v idejni zasnovi zaseda prostor, ki je bil določen na razpisu, in sicer 5 x 15 metrov ter v višino 50 centimetrov. Material je v idejni rešitvi zamišljen kot ulit beton.

Drugo mesto je pripadlo zamisli akademskega kiparja Matjaža Počivavška in tretje zamisli akademskega kiparja Primoža Puglja. Natečajne rešitve bodo zdaj javno predstavljene v času obeležitve 100-letnice priključitve Prekmurja matičnemu narodu.

Prve tri idejne rešitve bodo nagradili z denarnimi nagradami ter podpisom pogodbe za izvedbo z izbranim kiparjem Janežičem.

Prav tako bodo vsi prispeli predlogi med 9. in 30. julijem 2019 razstavljeni na Ljubljanskem gradu, medtem ko se bo ob državnem prazniku, 17. avgusta na novem trgu odvil tudi slavnostni program in otvoritev spominskega obeležja.

S spleta

Komentarji (14)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
čarni vrag (nepreverjen)

Za oblikovane kipe je značilna oblika lončenine, ki je ključen dokaz za razumevanje slovanske naselitve med 6. in 12. stoletjem na področju Prekmurja

Za to takoimenovano slovansko naselitev od 6 do 12 stoletja ni nobenih znanstvenih dokazov. Za keramične izdelke najdene na Novi tabli se je izkazalo, da so nastali pred tem obdobjem. Pustite nas pri miru s temi nedokazanimi politično motiviranimi nakladanji.

Elim (nepreverjen)

Še en Orbanist, ki s travmami živi v Sloveniji. Drugi spomenik iz natečaja bi morali postaviti v Lendavi in tudi tukaj obeležiti zgodovinsko obletnico, pomembno za Prekmurce in Slovence.

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

Bindi (nepreverjen)

Carni vrag, glij za tou obdobje je bilou največ dokazov, zdaj maš izkopavanja na Tišini, pa pusti, ka ti kaj razložijo. Nova tabla je dokazala tou, ka so bili Slovano tu se malo prle, konec 5. stoletja.

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

Ofeden (nepreverjen)

Glih je Ljubljani do Prekmurja... To nekšo napihavanje kak so nas priključili k "matični državi" je metanje peska v oči.
Za eno leto de Prekmurje pa "predaleč" kda de se kakša evropska pogača talala.
Najrajši nas majo kda lejko dobijo kaj za svoj hladilnik, po možnosti brezplačno... Pa še njihov deca pravi kda je na počitnicaj v Prekmurji...citeran:" Oči kdaj gremo nazaj v Slovenijo?"

Gost8 (nepreverjen)

Praf pravijo deca, mij smo neka drüjgoga kak Slovenija, mij smo sami svoji pa lejko smo ponosni na tou.

In reply to by Ofeden (nepreverjen)

cezar (nepreverjen)

Zemte kak ščete, to ka do napravli tan je 100x boukše kak pa do napravli naši pri lekarni. Kamen, tri drode, pa štiri krugle. Tisti ka v soboti izbejrajo kipe se morejo po nij zglednoti kak se to dela. To kak je LJ do Prekmurja je nema veze s ten...

fffffffffff (nepreverjen)

V soboti do tri lobanje vö štrlele kak z grozljivke. Svaka čast ka do v LJ zriktali kak trbej. Saj, nemajo kekca kak prinas za župana.

In reply to by cezar (nepreverjen)

Čudo (nepreverjen)

Točno tak.

In reply to by cezar (nepreverjen)

- (nepreverjen)

nempren pomagati ali menej to šle najbole spominja na žare... :/

Landini

Sam osebni misli, da bi si na Goričkem spomenik zaslužil Mihajlo Pupin, srbski znanstvenik, ki je delal na Columbiji in bil zelo dober prijatelj Lansinga (člana ameriške komisije v Parizu) in preko njega tudi ameriškega predsednika Wilsona. Pupin je celo dvakrat prišel v Pariz na lastne stroške, kar je za tiste čase zelo zanimivo. Nekdo, ki je bil iz Srbije se je močno potrudil za Prekmurce. Po mojem mnenju se v slovenski zgodovini o njem premalo govori.

STRPNEŽ (nepreverjen)

V Ljubljani bi se politiki in gospodarstveniki morali tudi drugace spomniti ko kaj treba dati in narediti za nas narod ne da smo tako zapostavljeni ,drugorazredni pridejo se nažrejo napolnijo avte z nasimi dobrotami ,ko pa prides tam te pa zapostajajo ................

mk (nepreverjen)

mijsleš ovoka M20.....ka na vsaki veselice visij?

In reply to by STRPNEŽ (nepreverjen)

100letnik (nepreverjen)

Zakaj nemorejo narediti spomenika, ki bi takoj spominjal na Prekmurje?e

Kalimerči (nepreverjen)

Ha , ha , jebali vas ti razno razni spomeniki , koga še to briga .

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice