Zgodovinar Dejan Süč je na družbenih omrežjih ponovno delil eno izmed njegovih značilnih, zanimivih zgodb. Tokrat je raziskal življenje družine najpomembnejšega tiskarja Prekmurja Erna Balkányija, s katerim je sodeloval tudi Miško Kranjec.

Dejan Süč nas je že nekajkrat podučil o nekoliko pozabljeni zgodovini Prekmurja in njegovih osebnostih, sedaj je v svojem slogu izdal še eno zelo zanimivo zgodbo o družini tiskarja Erna Balkányija, ki sodi med najpomembnejše tiskarja Prekmurja in celo Slovenije.

Kako zelo pomemben je bil, priča dejstvo, da je med drugim bila v njegovi tiskarni 5. oktobra 1934 natisnjena tudi prva številka Ljudske pravice, predhodnice današnjega časopisa Delo, katere izdajatelj in urednik je bil Miško Kranjec.

Süč se je tako v svojem novem zgodovinskem podvigu lotil iskanja potomcev Balkányija, čeprav je od lokalnega zgodovinarja dobil informacijo, da naj bi celotna družina umrla. 

To je bila, kot kaže, napačna informacija.

Očetove posle je nadaljeval sin Elek, ki so ga ubili v Tišini, je to bil konec družine?

Ernő Balkányi se je v današnjo Lendavo preselil leta 1896 in prevzel tiskarno, ki je začela s tiskom leta 1898. Poslovanje tiskarne je bilo tako uspešno, da je že leta 1904 odprl podružnico v Murski Soboti, kjer se je za vajenca izučil tudi Izidor Hahn, kasnejši lastnik tiskarne v Murski Soboti. Balkányijevi tiskarni sta bili med leti 1904-1919 celo edini tiskarni v Pomurju. Njegov prispevek pri razvoju tiska in medijev je bil velik, ampak o njem ne vemo prav veliko, razlaga Süč v svoji objavi na družbenem mediju.

Ernu se je leta 1902 v Lendavi rodil sin Elek, ki je prevzel očetove posle po njegovi smrti leta 1939.

Jugoslovanske oblasti so Eleka preimenovale v Aleksa, ubit pa je bil 31. marca 1945 v tišinskem gozdu v bližini Murske Sobote s strani pripadnikov radikalne antisemitske stranke.

Do sedaj je veljalo prepričanje, da se je s tem zgodba Balkányijev v Prekmurju končala, ampak Süč je raziskoval dalje in prišel do zanimivega odkritja.
 

Tiskarjev vnuk, ki se je izgubil v taboriščih smrti

Med pregledovanjem matičnih knjig je tako Süč naletel na podatek o rojstvu drugega sina tiskarja Erna Balkányija, Lajosa Balkányija, ki je bil rojen 3. marca 1899 v Dolnji Lendavi. Radovednost in raziskovalna žilica sta ga gnali v nadaljnje iskanje in ugotovil je, da se je Layos poročil z Etelko, ki mu je rodila sina Ferentza.

Süčevo pozornost pa je najbolj vzbudil podatek o letnici in kraju rojstva otroka, saj je bilo zapisano, da se je otrok rodil leta 1928 v Montevideu, prestolnici Urugvaja. Po preverbi dokumentov iz koncentracijskega taborišča Auschwitz je našel zapis o deportirancu, Judu Franju Balkányiju, rojenem 10. marca 1929 v Montevideu v Urugvaju.

V enem izmed zapisov je bil med osvobojenci iz taborišča Buchenwald, kamor so ga poslali na marš smrti iz Auschwitza. Nato se je sled za njim izgubila. 

Süčevo pozornost je ponovno vzbudila brazilska izdaja BBC-ja, ki je pred dvema letoma, ob priložnosti Svetovnega dneva spomina na žrtve holokavsta, opravila intervju z osebo, ki je preživela holokavst.

To ni bil nihče drug kot izgubljeni sin Layosa, taboriščnik s številko 186550, star 88 let z imenom Francisco Balkanyi.  

Süč je tako prišel do odkritja, da je Ferenc, Franjo ali Francisco, vnuk največjega tiskarja Prekmurja, ki je danes star 91 let in živi v Braziliji.

Obširen zapis Dejana Süča objavljamo v nadaljevanju v celoti.

S spleta

Komentarji (16)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Bindi (nepreverjen)

Izidor Hahn je odkupil Szaparyjevo knjižnico, ko je ta bankrotiral in prodajal svoje premoženje. Menda je slo za več tisoč knjig. Po Hahnovi deportaciji in smrti v taborišču je vsa oprema v hiši izginila, tudi knjižnica. Po nekaterih informacijah naj bi za tem stal tudi pisatelj, upam, da se bo kdaj raziskalo tudi to.

Tulipipan (nepreverjen)

Ja, marsikaj je bilo odtujeno iz Hahnove hiše, in za knjižnico san tüdi ges čul ka je si jo je prisvojil en dokaj znani pisatelj iz naših koncov. Gospod Süč, mate pa idejo za raziskovanje :)

In reply to by Bindi (nepreverjen)

G (nepreverjen)

A poleg Ludske pravice pa ni bilo nobenega drugega tiska na Slovenskem po prvi svetovni vojni?

Lendavcsan (nepreverjen)

To je vogrska zgodovina, je pa fsekakor zanimiva.

100-100 (nepreverjen)

Tou je sploj nej rejsan -to je zgodovina Slovenske krajine, zajšnoga Prekmurja. Pa ka nemo palik razpravlali, zakoj so nas 1000 lejt Vogri klačili, pa nas potiskavali na rob. Trbe malo čitati pa s sfojo glavo premišlavati.

In reply to by Lendavcsan (nepreverjen)

danniel (nepreverjen)

Dečko piše zgodbe, ki so že napisane. Tudi v občinski politiki z Balažekom je bil total prenapihnjeni, visoko letal in nizko padel. Pravi znanstveniki, zgodovinarji se ne prodajajo na tak cenen, znanstveno nekritičen način, samo da bi lajke lovili in se zvečer v postelji s tem naslajali. To je neresno, ni niključje, da drugi znanstveniki tega ne delajo. Tipično za samovščečneže, da ne berejo pisanja in raziskave svojih kolegov, saj je to glede Lajosa Balkanyija, da je preživel holokavst in se celo vrnil v Čakovec, bilo že dolgo tega objavljeno v znanstveni publikaciji. Sobotainfo padate na nepreverjene in poceni finte širokoustnega samovšečnega prepotentneža ki o sebi misli, da je vedno prvi, najboljši, največji... Sicer pa če bi bil tak dober, bi delal nekje v tujini pri kakšem profu in se ob njem učil stroke, ne pa v Lendavi dolnji. Kaj pa sploh dela v knjižnici? Cel dan gugla na netu v javnem zavodu in sestavlja družinska debla za privat naročnike, piše roman o madžarskih Židih v slabi slovenščini in se pripravlja postati župan Lendave, Ljubljane ali New Yorka?
Sicer pa, zgodovina slovenskega tiska se ni pisala v Lendavi, to je totalna blodnja.

Prekmurje100 (nepreverjen)

Zgodovina slovenskega tiska se ni pisala v Lendavi, to je totalna blodnja. Prav maš, samo prva knjiga v Sloveniji je bijla tan natisnjena. Bole se drzi politike kak zgodovine, tan saksi lejko uspe prinas.

In reply to by danniel (nepreverjen)

-100 (nepreverjen)

Te je ešče nej bilo Slovenije, Kükeč eden, knjiga pa je bila v madžarskon jeziki, tak ka tou nikše, ama baš nikše veze nima s slovenskim tiskom.

In reply to by Prekmurje100 (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

Ne vem ka tebe moti ka drugi delajo. Odkod tebi pravica, da se spravljaš na druge in pišeš bedarije. Gospod pač piše kar piše, če ti ni všeč pač ne čitaš. Če misliš da kaj v njegovem pisanju ne drži, potem to napiši, ne pa da se na žaljiv način spravljaš na njegovo osebo. Poglej se v ogledalo, tudi ti nisi brezhiben.

In reply to by danniel (nepreverjen)

poštaš (nepreverjen)

Prekmurje Republika.

ofeden (nepreverjen)

Prekmurje republika! Mi smo nej Slovenci mi smo Prekmurci.

In reply to by poštaš (nepreverjen)

trollbusta (nepreverjen)

tej Süč je totalno senzacionalističen zgodovinar. vse njegove trditve so brez konteksta, vse ostalo pa samo sinposisi prečitanoga z digitalne knjižnice. zaj, ka nega več mikrofilmof, lejko samo CTRL + F pa CTRL + C/CTRL + V pa je že senzacionalni naslovček tu. kakšna zgodovina tiska? ges san čako, ka stvar najmenje povejzana z Guttenbergon. pa je nej, ide se samo za še enoga v vrsti sumljivcov, ka so zbejžali v ZDA.

tiskarček (nepreverjen)

Spoštovani.
Pobrskajte po wiki.. zgodovina tiska na Slovenskem: prvo tiskarno je odprl JOŽE MANDELC v LJ. leta 1575 in tiskal v slovenskem jeziku.
Dokler pa je bilo Prekmurje pod Avstroogersko pa so logično začeli prvi tisk v današnji Madžarski-Lendavi (ker se v MS ni smelo tiskati). LP

Putin (nepreverjen)

Danes lahko bit kvazi zgodovinar ko imamo internet pa wikipedia itd.
Zame to niso nobeni zgodovinarji ampak samo kradljivci arhiva!
Resno ste bedni, posteno delo kjer pa se res vidi da ste kaj napravili, to pa Neee, Mrš!

čarni vrag (nepreverjen)

Res lepo, kak ste se spravili na toga zgodovinarja. Z raznimi bedastimi komentarji. Iz vaših postov pa se vidi, da ne veste pravilno in smiselno napisati niti treh stavkov. Nihče vam ne brani, da tudi vi na interneti poiščete razne podatke in napišete članek. Samo zato je treba imeti nekaj tudi v glavi.

Risto Kubura (nepreverjen)

Suč bo leta 2050 postal župan Lendave ostalo vse je nepomebno!!!!

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice