Svet zavoda je na svoji zadnji seji obravnaval in potrdil polletno poročilo Splošne bolnišnice Murska Sobota za letošnje leto.

Kot so sporočili iz SBMS, je bil na seji ugotovljen presežek odhodkov nad prihodki v višini 1.345.003 evrov.

Letošnje poslovanje je zaznamovalo znižanje cen zdravstvenih storitev za 3 do 4 odstotke in povečanje stroškov dela zaradi napredovanj in skupnega povečanja števila zaposlenih ter stroškov materiala in storitev. 

V drugi polovici leta nameravajo v bolnišnici dodatno zmanjšati stroške materiala in storitev ter reorganizirati delo, vendar ne na račun kakovosti zdravstvenih storitev. Še vedno pa so prisotne likvidnostne težave bolnišnice pri plačevanju zdravil in zdravstvenega materiala.

Enaki prihodki, višji odhodki

Skupni prihodki so v prvi polovici leta znašali 24.562.430 €, skupni odhodki pa 25.907.432 €. Prihodki so bili doseženi v primerjavi z enakim obdobjem lani v enaki višini, odhodki pa so bili višji za 5 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.

Cilji v splošnem preseženi

V prvem polletju so v bolnišnici realizirali 9.053 SPP-jev (skupine primerljivih primerov) po pogodbi z ZZZS (12.707,78 obteženih primerov). Ustvarili so 51.069 bolniško oskrbnih dni, povprečna ležalna doba je znašala 5,4 dni.

V okviru specialistične ambulantne dejavnosti so obravnavali 87.936 primerov, kar je manj kot v istem obdobju lanskega leta, ko so obravnavali 90.752 primerov. 

V prvi polovici leta 2017 so opravili 7.542 operacij, v lanskem istem obdobju pa 7.526, kar je 52 operacij manj. V prvi polovici leta 2017 so opravili tudi 6.543 dializ, kar je 663 dializ oziroma za 11,3 odstotkov več kot v prvem poletju 2016. Opravili so 2.254 CT preiskav, kar je 1,6 % več kot v primerljivem obdobju lani in 3.007 preiskav magnetne resonance, kar je 0,4 % več kot v prvem polletju 2016.

Iz primerjave podatkov iz plana in realizacije je razvidno, da so bili cilji doseženi oziroma preseženi, razen nekaterih specialističnih ambulant.

Najvišji še vedno strošek dela

Celotni odhodki za prvo polletje 2017 so višji za 5,5 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največji strošek delovanja bolnišnice še vedno predstavlja strošek dela (v strukturi odhodkov kar 56,49 odstotkov) in obvladovanju teh stroškov bo bolnišnica namenila posebno pozornost. 

Aktivnosti bodo usmerjene v optimizacijo zaposlenosti in zmanjšanje nadur. V primerjavi s prvim polletjem 2016 pa so v letošnjem poletju višji predvsem stroški materiala, kjer so se najbolj povišali stroški zdravil in zdravstvenega materiala.

Največ zaposlenih v zadnjih nekaj letih

Na področju zaposlenosti so konec prvega polletja na stanje 30. 6. 2017 imeli 1045 zaposlenih, kar je največ v zadnjih letih in v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 27 več zaposlenih. 

V bolnišnici je bilo na dan 30. 6. 2017 zaposlenih 82 zdravnikov specialistov, kar je največ v zadnjih šestih letih in za 3 specialiste več kot leta 2016. 

V prvi polovici leta so vložili v nove investicije 1.542.141 evrov, od tega v gradbene objekte 453.069 evrov in v medicinsko in nemedicinsko opremo 1.089.072 evrov.

Zdaj pa so pred soboško bolnišnico izredno zahtevni meseci, ki zahtevajo varčevanje na vseh področjih.

S spleta

Komentarji (7)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Gost 5 (nepreverjen)

Naj ukinejo oz. združijo nekaj služb.

Ni mi jasno zakaj rabi bolnica svojo socialno službo kjer se ve, da se zaposleni ravno ne pretegnejo. Poleg je dom ostarelih, ki ima svoje socialne delavca, itd. Lepo združit, pol odpustit, bodo vsaj delali poln delovni čas, pa še prihranili bodo.

Po drugi strani pa je medicinskih sester/bratov čedalje manj, dajajo jim pa jim čedalje več zadolžitev. Je to fer? Eni počivajo, drugi pa garajo za pol manjšo plačo.

kuki (nepreverjen)

Malo bi bilo tudi fajn obelodaniti koliko je bolnica morala plačati zaradi tožb na njihov račun-tožb pacientov proti bolnici! Slišati je da so te vsote enormno velike .

sijo1972 (nepreverjen)

Strošek dela se da na hitro sklestiti. Naprimer imajo tri specialiste za oči in jin napravijo izmene dopoldan in popoldan redno delo, nej ka vsi delajo dopoldan, popoldan pa eden že vleče denar za dežurstvo. Tudi sam bi rajši mel reden pregled popoldan, pa ne velja to samo za specialiste za oči ampak vse službe, ki se dopoldan podvajajo. Ogromno ljudi nas dela v izmenah dopoldan in popoldan.

Tujec 2

Gost 5, ... le čevlje sodi naj kopitar... sijo 1972, se strinjam, zelo dober predlog.

Gost5 (nepreverjen)

Tujec 2: le čevlje sodi naj kopitar - ja, zakaj se pa potem mešaš v delo kmetov, ..., dvoličnež

In reply to by Tujec 2

Dummy (nepreverjen)

Seveda je edini in osnovni problem, ker bolničarji spadajo pod javni sektor. So jim je "zrihtal" oni zblojenec Virant. Bolničarji in vsi ostali tozadevni naj delajo v okvirjih, kot zmore zdravstvena blagajna.

Ne pozabite, da je zadeva zelo podobna šolstvu. Šolniki lepo nosijo domov plače - šol< p< brez strehe - dobesedno.

To je pač treba znižati plače in zaposlovati kar je nujno. Kar sem bil v soboški bolnici (že dolgo tega) se vsiskupaj niso glih pretegnili.

Sistem bi bilo potrebno korenito spremeniti. Predvsem direktor bi smel določati plače, kak pač bolnici znese in ne koliko je javnosektorec Virant našlogal.

Starejše novice